Aristotelova misel o duši je ontološka metafizika. Zato za njene uvide nimamo vnaprej dane metode, temveč si mora filozofsko mišljenje šele utreti pot do njenega bistva. Definicije duše so podane v 2. knjigi, medtem ko je 1. knjiga namenjena zastavitvi vprašanj o duši kot filozofskih vprašanj: zato Aristotel v njej obravnava dotlej izražene nazore o duši glede a njihov teoretski, tj. antološki status - dosedanji nazori so sprejemljivi, če so »lepo izraženi«
Odgovori na temeljna vprašanja so vedno odvisni od načina vpraševanja. Da bi dobili prave odgovore, moramo prav vpraševati. Locus classicus, kjer Aristotel razgrne ta hermenevtični krog razumevanja, je 2. knjiga Druge analitike: Kar (v vsaki znanosti) raziskujemo, je po številu ravno enako tistemu, kar razumemo. Iščemo štiri stvari: da je in zakaj ter ali je in kaj je. Kadar namreč iščemo, ali je to ali tisto, pri čemer vprašana postavimo v neko...
Pridobite 100 zlatnikov za pisanje kvalitetnih komentarjev (opomba: komentarje bo potrjevalo naše uredništvo). 
