Roman Oči je urbana, generacijska zgodba z zagrebških ulic. Prvoosebna pripoved glavnega junaka, fotografa Ivana Kalde, vznika na psihoterapevtovem kavču in se odvija v dveh pripovednih linijah. V eni sledimo junkovemu otroštvu in odraščanju v zagrebških naseljih od 60. let prejšnjega stoletja.

Druga se dogaja v sedanjosti in je le izhodišče gledanja, tako kot fotografija, ki v neki točki zapisuje sedanjost s povsem drugim namenom. Samotarski značaj in neprilagojenost pripovedovalca sta odsev odraščanja v disfunkcionalni družini, ob ravnodušnem očetu, sovražno naravnanem očimu in materi, ki je življenje nekako prenašala. Gre za povzetek življenjskih uspehov in neuspehov, ki jih odlično karakteriziran glavni junak zaključuje ironično in duhovito. 

V Popovićevem pisanju nasploh so glavni junaki vedno prepričljivi in dobro psihološko razdelani, kar mu je kritika poleg izčiščenega, jedrnatega in asketskega izražanja pohvalila tudi v pričujočem romanu.