Oje in vesolje Peter Amalietti

Noč ima svojo moč in šele v temi uzremo luč, ki v vsakem živem človeku sicer noč in dan sveti in gori.

Svet je krasen, ti si krasen pri tem spoznanju. A nikoli ni prepozno. Prihodnost namreč nastaja prav zdaj v sedanjosti, v trenutku, brezmejnem in brezčasnem. Raj je tukaj in zdaj. Ali pa ga ni. Potopi se v harmoniji ubranosti s tem krasnim svetom. Svet svetu se prilega, vesolje je kot hiša iz kart, ki se nenehno podira in se hrati spet znova zgradi.

Česar ni, tisto je nekje drugje in za nekoga drugega. Pogled se za pogledom skriva in razkriva se le budni duši. Res, rušijo se svetovi, a se gradijo tudi novi, vsak rušilec je graditelj, vsak graditelj ruši, če ne drugega, pa vsaj preteklo stanje. Eno dejanje je del zaporedja dejanj, hkrati pa vodi v naslednje dejanje. Božanstvo spremembe vlada vsemu vesolju. Spreminja se prav vse razen resnice, da se vse spreminja. Sprememba je namreč edina, ki je resnična in je splošno veljavna za vse živo in neživo stvarstvo ...