Aleš je mirni knjižničar, ki živi zadovoljno življenje s svojo Lucijo in se drži kar najdlje stran od širše družine in njene 'poglavarke' Dušičke. Na smrtni postelji pa Dušička prav njega izbere za svojega naslednika, s čimer ponovno vzbudi spomin na travme iz otroštva, ki sta jim bili vzrok klanska pokorščina in Dušičkina neizprosnost. Novi vlogi se Aleš upre, a kolesje je utečeno in kmalu ga povozi. Ko ima vsega dovolj, sede na vlak in izgine. Konča kot brezbožni snovalec človeških usod v prikolici na megleni gori, pretendent na vse človeško, vse človeško pa je v zgodbi. Tisti, ki si zgodbo izmisli, ni nikoli tisti, ki v njej nastopa. Jiří Kratochvil je eno izmed vodilnih imen sodobne češke proze. Kljub temu, da je pisal že v šestdesetih letih prekšnjega stoletja, je dvajset let objavljal le v samozaložbi, veliko del pa cwelo uničil, ker ga je kot nasprotnika režima le ta ogrožal. Po koncu komunističnega režima je kmalu postal eden najbolj branih in tudi prevajanih čeških avtorjev. Prejel je mnogo prestižnih nagrad, med drugim tudi nagrado Magnesia za najboljši češki roman. Za Otožnega Boga avtor pravi, da je tribut dvema njegovima mojstroma - Milanu Kunderi in J.L. Borgesu, pa da je besedilo pravzaprav idealen scenarij bodisi za Kubricka ali Polanskega, le da je eden mrtev, drugi pa predaleč.