Papir in meso - Antologija italijanske kratke proze

Papir in meso je izbor najboljših italijanskih avtorjev zadnjih petnajst let; sestavlja ga enaindvajset zgodb, ki so jih ti pisci izdali med letoma 1989 in 2003 in so tu prvič prevedene v slovenščino. Naš namen je bil seveda predstaviti všečno, verodostojno in neusmiljeno antologijo, ki naj bi upoštevalatako naš okus kot zahteve drugih. O tem pričajo v Italiji in tujini res znana imena (Baricco, Magris, Tabucchi, Maraini, Del Giudice, Tamaro itn.), avtorji, ki so slavni v Italiji (Ammaniti, Lodoli, Camilleri, Pontiggia, Benni itn.), in pisci, ki jih v knjigarnah išče le tistih nekaj happy few ljubiteljev najbolj nenavadnih del (Vinci, La Spina, Marani, Longo, Bettini itn.)

 Izbor torej ni bil lahko delo, bodisi zato, ker obči okus ne sovpada z našim, bodisi zato, ker je italijanski založniški trg kot morje, ki ga neprestano burkajo valovanja in globoki tokovi, nevihte, lažno brezvetrje, za katerim se skrivajo velike prevare, ali pa lažni viharji, iz katerih se rojevajo velika peresa. Na primer Umberto Eco, ki je skupaj z drugimi intelektualci v šestdesetih napovedal smrt romana, in potem napisal Ime rože, enega najboljših evropskih romanov v zadnjih dvajsetih letih.

 Nikoli ne smemo torej zaupati temu, kar se v Italiji uveljavi z vehemenco, ampak moramo kot knjižni molj iskati naprej in, verjemite, ravnati po svoji pameti. Povprečnost preplavlja dežele, sužnje tujih mod, tudi na literarnem področju, zato je v mnogoličnem morju težko najti prozo, ustvarjeno iz papirja in mesa, se pravi iz tradicije (papirja) in osebnosti (mesa). Pa tudi iz umetelnosti in iz stvarnosti; iz sanj in pisateljske tehnike; iz življenjske pomanjkljivosti in stremljenja za popolnostjo.

 In tudi ko se nam zdi, da je plovbe konec, ostaja dvom: smo koga za kaj prikrajšali? ...