Pred širitvijo na Japonsko, karate principa stopenj in z njimi povezanih pasov za borilne veščine ni poznal, obstajala sta le naziva »mojster« in »učenec«.

Z namenom ureditve vadbe in ločevanja učencev glede na stopnjo znanja, je po širitvi na Japonsko karate, po vzoru Juda, prevzel sistem zaporednih stopenj in pasov. Ta, nekoč zelo preprost sistem, se je sčasoma, tako v Judu kot drugih borilnih veščinah, nadgrajeval.

Stopnje se delijo na:

• kju - šolske oz. osnovne stopnje
• dan - mojstrske oz. nadaljevalne stopnje

Vsaka stopnja se podeli učencu po uspešno opravljenem preizkusu znanja in se označuje z določeno barvo pasu. Tako je nastal pas za borilne veščine.