Pedro Almodovar - O ženski, ljubezni in pasijonu

Mnogi upravičeno trdijo, da je Pedro Almodovar - kot skrivnostni pripovedovalec zgodb s političnimi komentarji, ki živi kot gospodinja, je nekoč verjel v socialistično vlado, predstavlja movido, ne verjame v čudeže, ima rad neorealistične filme, samega sebe jemlje resno, se boji umetniške popolnosti, ga privlači pop kultura sedemdesetih let, je nor na Garcio Marqueza, ga ne zanima Latinska Amerika, ne mara otrok, noce postati starejša oseba, saj hoce ostati otrok, ima nedisciplinirano osebnost, je marginalni režiser, je zelo naiven opazovalec in je zelo španski, kot trdi sam, ljubi Madrid, s katerim raste, ima rad neodgovorne in predrzne ljudi, ustvarja filme onkraj spomina na španskega tirana, verjame v čustva in gledalčevo identificiranje s filmskimi problemi, verjame, da še nikoli nismo živeli tako odtujeno, kot živimo danes, raziskuje polje želje in ima zelo rad film Modri žamet Davida Lyncha, veliko razmišlja o filmih, ki sta jih posnela Rossellini in De Sica, se ni nikoli šolal na filmski akademiji in ga je najvec naučil...