V vrečki ni artiklov.
Pisma proti vojni

Knjiga je ob izidu izzvala protest ameriške ambasade v Rimu, vse do danes pa si je ni upala izdati nobena založba v ZDA ali Veliki Britaniji.

Sestavljena je iz petih pisem, ki na približno 180 straneh opisujejo avtorjevo srečanje z ameriško vojno proti terorizmu. Dogodki 11. septembra in po njem ga, enega redkih, pripravijo do odkritega in glasnega razmišljanja in uvida, da se je človeštvo znašlo na razpotju, ki ga bo zaznamovalo za vse večne čase. S svojim pismom »Dobra priložnost«, objavljenim v Corriere della Sera 14. septembra 2001, hoče pritegniti ljudi k razmisleku o upravičenosti vojne proti terorizmu, o nenasilju kot edinem možnem koncu nasilja in o nujnosti, da zahod sprejme odgovornost za svoja pretekla dejanja na Srednjem Vzhodu tako, da predstavi, ne le svoje poglede, ideje in zgroženosti, kot se je to v tistem času večinoma dogajalo, ampak tudi človeško plat islamskega spora z zahodnim svetom.

Nasprotno želenemu zbudi glasno lajanje psov sovraštva in vojne, ki jih ni moč več ustaviti, in se, zgrožen nad tem, kako malo človečnosti in človeškega razuma je še ostalo na svetu, odpravi na potovanje v Pakistan in Afganistan, da bi si od blizu ogledal tudi to vojno, kot si je že mnoge pred tem, in poskušal najti ter ljudem predstaviti neko resnico, neobremenjeno s proameriškim antipropagandističnim bombardiranjem. V knjigi se prepletajo srečanja z različnimi dogodki in osebami, tako ali drugače vpletenimi v vojno, in poglobljena opažanja iz potovanja od Indije preko Pakistana v Kabul in nazaj, ki zgodbo povezujejo z rdečo nitjo – začutiti vzdušje med ljudmi, poskušati razumeti njihovo resnico, ki iz dneva v dan postaja bolj krvava in še bolj sovražno naperjena proti Ameriki.

Že samo po sebi zanimivo vsebino, ki nas postavi v vojno dogajanje v Afganistanu, ki smo ga virtualno vsakodnevno spremljali iz domačih naslonjačev, avtor še okrepi s poznavanjem zgodovinskih in družbenih razmer ne le Afganistana in Pakistana, temveč celotne jugovzhodne Azije ter razlago določenih nam tujih, nedoumljivih in s predsodki obremenjenih družbenih fenomenov tam živečega ljudstva Paštun, kot so njihova trdoživost in bojevitost, burka, šeriatsko pravo, tradicionalna prepletenost vere in posvetnega življenja, konflikt z modernizmom, resnična vloga talibanskega režima, pojav terorizma in Osame bin Ladna. Potovanje je zaznamovano z avtorjevim neprestanim razmišljanjem o smiselnosti te vojne proti terorizmu, ki jo imenuje vojna laži, o posledicah materializma, cinizmu in odsotnosti vsakršnih človeških vrednot zahodnega sveta, o posledicah nasilja, zatiranja in netolerantnosti do drugačnosti, o glasu znotraj nas, ki mora postati slišen in slišan, in še in še. Ne gre za filozofsko razpredanje o vprašanjih, ki so večna, temveč za zelo konkretna vprašanja, ki zahtevajo konkretne odgovore. Iskanje le-teh in iskanje »njegove« resnice apelira na bralca zelo neposredno in se ga dotakne v tistem delu njegovega srca, kjer domuje zaupanje v človeštvo in človeški rod. Bralca s svojim realističnim in doživetim pripovedovanjem vplete v neposredno družbeno dogajanje in mu na ta način išče prostor in držo v sedanjem svetu tudi tako, da ga sooča z relativnostjo resnice, ki jo poznamo, in mu daje spodbudo, iztočnico in celo dovoljenje za lastno razmišljanje.

Knjiga je sporočilno izredno močna in samosvoja. Predstavi zamolčano resnico in hkrati ohrani distanco do obeh »sprtih« strani, zavzame pa se za v tem zgodovinskem trenutku samosvojo in nepojmljivo rešitev – nenasilje, dialog in strpnost. Avtor kar se da objektivno »išče resnico«, kot pravi sam, a pri tem ne ostaja neopredeljen in mlačen. S svojim peresom se dvigne v višine duha in razmišljanja in se spopade s »svojimi« sovražniki - ignoranco, globalizacijo, netolerantnostjo, potrošništvom in občutkom večvrednosti, ki nas poneumljajo iz dneva v dan. Neverjetna in fascinantna je humanistična drža avtorja, s katero nas pelje skozi potovanje, luciden um, ki ne neha upati v človečnost, in ki jo poskuša ponovno izumiti, potem ko se je le-ta z dogodki okrog 11. septembra izkazala za izgubljeno, tako da je ena redkih knjig in avtorjev v zadnjem času, s katerimi se zahodni duh lahko identificira, še posebej mlada generacija.

V danem trenutku je izredno aktualna, saj opisuje vojno v Afganistanu in začetek splošne vojne proti terorizmu in se sooča z globokimi, moralno in filozofsko zapletenimi vprašanji vojne, terorizma, človeške ignorance in nasilja na začetku 21. stoletja. Vendar teh obširnih tem ne razpreda z jalovim opažanjem neustavljivih dogodkov, temveč skozi svoje izredno poznavanje korenin in vzrokov trenutne »svetovne krize« direktno nagovarja bralca in njegovo dolžnost do sebe in drugih. Bralcu se približa z lastnim, človeškim in s politiko neobremenjenim razmišljanjem, iz katerega izžarevajo naravni in univerzalni zakoni življenja.

O KNJIGI SO DEJALI:

Terzani je v 11. septembru videl priložnost, da na novo izumimo svojo prihodnost, da ne uberemo ponovno poti, ki nas je pripeljala do te katastrofe, da še enkrat premislimo odnose med državami, odnose med religijami in našo gospodarsko odvisnost od nafte, "da naredimo kvalitativni preskok v našem pojmovanju življenja". Toda Američani so 11. september izkoristili le za to, da so Zahodu predstavili novega sovražnika - islamski fundamentalizem. Terzani, ki je hotel razumeti tudi drugo stran, džihadiste, talibane in "vero milijarde ljudi", se je zato zavihtel na drugo stran "vojne proti terorju", v Pešavar, Quetto, Kabul in Delhi, od koder je potem pošiljal Pisma proti vojni.
- Marcel Štefančič, jr., Mladina

Ta legendarni vojni poročevalec, veliki mislec in mirovnik je v svojih pismih popisoval dileme Zahoda, iz katerega je izhajal, in Vzhoda, ki je bil njegova duhovna domovina. Na svojih poteh po deželah, ki so jih uničevale vojne vihre, je velikokrat tvegal svoje življenje in se s to knjigo podal še na svoje zadnje mirovno romanje.
- Renate Štrucl, Bukla

Ne gre še za eno knjigo, ki obravnava že tolikokrat prežvečeno tematiko, ampak za izjemen mirovniški manifest tenkočutnega človeka, ki je zapisal drugo plat »medalje« – ne le tisto, ki jo v javnost lansira ameriška administracija, ampak tisto, ki jo živijo Afganistanci, ki niso vpleteni v uničenje dvojčkov, ki do 11. septembra še slišali niso za Osamo bin Ladna ali Al Kaido, pa vendar plačujejo visoko ceno maščevanja.
- Manca Čujež, Drugi svet


7194 https://www.cangura.com/media/catalog/product/cache/1/small_image/b0c758deab8348667aa0ba244803f14b/p/i/pisma_proti_vojni.jpg 961-6387-77-4
14.9 EUR 2020-08-17 Zaloga: Na zalogi

Pisma proti vojni

Pisma proti vojni Tiziano Terzani

Knjiga je ob izidu izzvala protest ameriške ambasade v Rimu, vse do danes pa si je ni upala izdati nobena založba v ZDA ali Veliki Britaniji. Sestavljena iz petih pisem, ki na, približno, 180-ih straneh opisujejo avtorjevo srečanje z ameriško vojno proti terorizmu. Dogodki 11. septembra in po njem ga, enega redkih, pripravijo do odkritega in glasnega razmišljanja in uvida, da se je človeštvo znašlo na razpotju, ki ga bo zaznamovalo za vse večne čase.
Cena: 14,90 €

Podrobnosti artikla Pisma proti vojni

ISBN 961-6387-77-4
Leto izdaje 2006
Število strani 162
Dimenzije 13,0 x 21,0
Vezava Ne
Izdal Založba Sanje
Avtor Tiziano Terzani

O avtorju Pisma proti vojni

Napišite svoj komentar

Povprečna ocena
5
(0)
4
(0)
3
(0)
2
(0)
1
(0)
Vaša ocena
Cangura zlatnik Pridobite 100 zlatnikov za pisanje kvalitetnih komentarjev (opomba: komentarje bo potrjevalo naše uredništvo).
Pisma proti vojni

Oglejte si tudi