V prvem romanu Nigerijca Amosa Tutuole Pivec palmovega vina (1952) se srečujeta dve civilizaciji: afriška in zahodna, rezultat pa je zmes literarnega in ustne tradicije, za katero ni recepture ne ponovitve. 

Tutuola, rojen leta 1920 v nigerijskem mestu Abeokuta, je s tem delom vzbudil izjemno zanimanje po vsem svetu in do danes je bilo prevedeno v več kot petnajst jezikov. Avtor nas, izhajajoč iz izročila svojega ljudstva Joruba, z glavnim likom, pivcem palmovega vina – afriškim Odisejem – odvede na čarobno popotovanje skozi afriška naselja in goščavja vse do Mesta mrtvih. Spotoma brez zadrege krši zakone logičnega in verjetnega, poljubno širi in krči čas ter se magično, hudomušno ali srhljivo seli iz prostorov tukajšnje stvarnosti v prebivališča duhov in nepojmljivih pošasti. 
Pisanje Amosa Tutuole, natrpano s fantastičnimi podrobnostmi, spominja na tektonsko prelomnico, pri kateri se v plasteh izmenjujejo davne legende jorubske, v marsičem skrivnostne kulture in vplivi preizkušenih književnih struktur. S svojimi posebnostmi pri sodobnem bralcu nehote spodmika izoblikovane zaznavne vzorce o sebi in svetu. Pivec palmovega vina velja za mojstrovino tega afriškega pisca in ostaja njegovo najbolj brano delo.