Ples vetra in morja

Morje čudovito, kadar je prijazno z nami, in strašljivo, kadar nam grozi. Obzorje rob naših želja, ki ga ni moč nikoli povsem doseči. Barka sanje, ki se uresničijo, če se jih dovolj trdno oprimemo. Pričujoča knjiga je odraz vsega, pravkar zapisanega. Je skupek reportaž in dnevni(ški)h zapiskov Nje, ki ji je s prijateljem uspelo uresničiti sanje, odpluti proti obzorju: in doživeti morje z dobre in slabe plati. Večino med platnicami spetih sestavkov sem že enkrat prebral izhajali so v navtični reviji, ki jo urejam. Takrat so se mi zdeli zagnano napisani, le doživetja v njih so bila na videz preveč tvegana. Ona in On, prvič na barki, z ne ravno popolno opremo, povsem brez pomorskih izkušenj, včasih celo brez zemljevidov in pravšnjega sidra, sta duši predala izzivu, zaplula med bližnje in daljne otoke, zaupala Pozejdonu in vedno znova ohranila celo kožo. Sebi in barki, v katero sta zaljubljena. In zgodb o Vihri, ki osrečuje, pomirja, budi, straši, cefra živce, krepi dušo in telo, hkrati pa uboga krmilo, ki tokrat ni nič drugega ko podaljšana in čvrsta želja Barbare in Pavleta pluti skozi njuno srečo, še zdavnaj ni konec.