Pogum velja za izbiro in pripravljenost soočiti se z agonijo, bolečino, nevarnostmi, negotovostjo in zastraševanjem. Poznamo fizični pogum, ko se soočamo s fizičnimi bolečinami in izgubami, in moralni pogum, ko delujemo pravično, pa četudi se nam večina ljudi zoperstavi ali ima to lahko za nas druge posledice (sramotitev, škandale, osebno izgubo).
Odločnost oziroma trdnost se s pogumom velikokrat povezuje, vendar sta zanjo značilna tudi vztrajnost in nepopustljivost. O pogumu se je v zahodni filozofiji razgovorilo veliko filozofov, kot so Sokrat, Platon, Aristotel, o njem pa je govora tudi v številnih krščanskih besedilih, o pogumu se je med drugim razgovoril Tomaž Akvinski. Na Vzhodu so nam na voljo tudi številni primeri tako fizičnega kot moralnega poguma, saj je po mnenju hinduizma pogum v krvi vseh Indijcev, o njem pa je govora tudi v kitajskem Dao De Jingu.
Pri pogumu je pomembno tudi razmerje do strahu in samozavesti. Idealno se je ne samo soočiti s strahom, ampak je treba znati sprejeti situacijo in se po pameti odločiti za delovanje v smeri za nas pomembnega cilja. Strah in pogum sta med seboj neločljivo povezana. O pogumu je v Nikomahovi etiki spregovoril Aristotel, o njem je bilo govora v Platonovi Državi, kjer se omenjajo tudi definicije poguma po Sokratu. Platon pravi, da se pogum povezuje z vztrajnostjo, da premagamo vsa čustva, tudi strah, po Sokratu pa je pogumen človek nekdo, ki se je pripravljen boriti s sovražnikom, ne da bi stisnil rep med noge, je pripravljen vztrajati v svoji duši in pozna razloge za strah in upanje. V starem Rimu je bilo o njem govora pri Ciceronu, ki ga je uvrstil med ključne človeške vrline. Tomaž Akvinski pogum povezuje z odločnostjo in ga uvršča na tretje mesto temeljnih vrlin srednjeveške krščanske etike.
Motivacija (motivacija za trening, za tek, za učenje, za hušanje, za zaposlene…) se nanaša tako na željo kot odpor do nečesa (torej da si nečesa želimo ali hočemo temu ubežati), kar pomeni, da je motivacija tako objektivna kot subjektivna. Motivacija se povezuje z zadovoljstvom in bolečino, ki naj bi veljala za ključna dejavnika motivacije pri ljudeh.
Motivacija se tudi nadvse močno povezuje z našimi čustvi. Seveda različni avtorji različno razlagajo, kaj ljudi žene oziroma motivira k delovanju. Po mnenju motivacijskega psihologa Maslowa naj bi ljudi gnale predvsem potrebe po zadovoljitvi fizioloških potreb, potrebe po varnosti, ljubezni, prijateljstvu, priznanju in, nazadnje, samouresničitvi. Seveda naj bi po njegovem mnenju vse izhajalo iz osnovnih, fizioloških, potreb, iz česar izhajajo vse druge.
Ko nas motivacija žene k uresničitvi fizioloških potreb, sledi motivacija za uresničitev potrebe po varnosti in zdravju. Ko je za oboje poskrbljeno, motivacija žene k uresničevanju družbenih potreb, predvsem po ljubezni in prijateljstvu. Zatem sledijo psihološke potrebe, ki se povezujejo z motivacijo v smislu samopodobe, samozavesti, priznanja in dosežkov, nazadnje pa še potreba po samoaktualizaciji, ki se uresničuje šele, ko motivacija žene k uresničitvi vseh potreb po tem.
Večina psiholoških teorij je mnenja, da je motivacija samo znotraj posameznika, Maslow in drugi avtorji socio-kulturnih teorij pa menijo, da je motivacija posledica delovanja v kulturnem kontekstu družbenih skupin. Religije in verska gibanja dodajajo še duhovni element v motivacijo, hrepenenje po doseganju izpolnitve, razsvetljenja in podobnih pojmov.
Motivacija vsekakor velja za širok pojem, s katerim se ukvarjajo številna področja in vede, čeprav še vedno prednjači psihologija. Seveda je motivacija tudi lahko zelo subjektiven pojem, saj lahko ljudi v isti družbi s podobnimi pogoji za osebno razvoj motivirajo različne stvari. Navezuje se tudi na pojem svobodne volje, ker se le nenazadnje vsakdo sam odloča pri sebi, in naših vzorcev obnašanja ter delovanja, vnemar pa ne smemo pustiti niti svojih prepričanj o tem, ali si nekaj zaslužimo oziroma smo nečesa sploh sposobni, od česar je tudi odvisna motivacija za delovanje v življenju.
V knjižni rubriki pogum in motivacija priporočamo sledeče knjige: Sporočila od prijatelja, Ovira je pot, KNJIGA LETA 2019 Motivacijski načrt.
