Deliti
X
Za brezplačno poštnino naročite še za 34,00 €.

Prešeren in Mickiewicz - O slovenskem in poljskem romantičnem verzu

Vprašanje, ki ga obravnava ta razprava, je v dosedanji literarnoŹzgodovinski in literarnoteoretični literaturi razmeroma dobro obdelano (poljsko gradivo v večjem obsegu in natančneje od slovenskega) tako z literarnovrstnega kot zvrstnega stališča, prav tako je tudi že sintetično opisano. Zato skuša razprava predvsem sistematizirati tiste verzološke in besediIne pojave, zaradi katerih veljajo verzi izbranih pesnikov, Adama Mickiewicza in Franceta Prešerna, izhajajoči iz domačega pesniškega izročila in sodobnih evropskih pobud, za izvirne in hkrati tudi za romantične. 1.1. V slovenski in poljski književni in kulturni zgodovini, ki do neke mere različno izbirata in urejata literarne (in obliterarne) pojave in tako oblikujeta narodni spomin, vlada prepričanje, da sta Mickiewicz in Prešeren ne samo ¯najpomembnejša romantika v domači književnosti®, temveč tudi ¯najpomembnejša pesnika vseh časov®. Tako sta predstavljeŹna tudi v primerjalnih razpravah, katerih skupni imenovalec je smer primerjanja od Mickiewicza k Prešernu, o čemer sintetično piše Rozka Štefanova: ¯Problem Prešeren - Mickiewicz je treba omejiti na razmerje slovenskega pesnika Franceta Prešerna do poljskega pesnika Adama Mickiewicza. Prav nobene podlage namreč ni za domnevo, da bi bil tudi veliki poljski romantik poznal našega pesnika, čeprav samo po sebi to ne bi bilo nemogoče. Res da je Prešeren objavil svojo prvo pesem šele 1827, ko je le dve leti starejši Mickiewicz pripravljal za tisk že svojo peto pesniško zbirko, vendar je slovenski pesnik v tridesetih letih ustvaril s Sonetnim vencem tako izredno besedno umetnino, da bi mogla zbuditi zanimanje svetovne javnosti, ko bi bila napisana v bolj znanem jeziku. V letu izida Sonetnega venca (1834) je Mickiewicz objavil v Parizu zadnje večje pesniško delo v poljskem jeziku, narodni ep Pan Tadeusz (Gospod Tadej, op. M.P.). Poslej se je posvečal publicistiki, politični in literarnozgodovinski, pisani v francoščini. Vendar tudi v njegovih predavanjih o slovanskih literaturah, ki jih je imel v letih 1840-1844 na College de France, zaman iščemo ime najpomembnejšega predstavnika sočasne slovenske poezije, kar je spet razumljivo, saj je prva in edina Prešernova pesniška zbirka izšla šele leta 1847.® (Štefanova 1963: 181)...
Dodaj na seznam želja
Vprašanje, ki ga obravnava ta razprava, je v dosedanji literarnoŹzgodovinski in literarnoteoretični literaturi razmeroma dobro obdelano (poljsko gradivo v večjem obsegu in natančneje od slovenskega) tako z literarnovrstnega kot zvrstnega stališča, prav tako je tudi že sintetično opisano. Zato skuša razprava predvsem sistematizirati tiste verzološke in besediIne pojave, zaradi katerih veljajo verzi izbranih pesnikov, Adama Mickiewicza in Franceta Prešerna, izhajajoči iz domačega pesniškega izročila in sodobnih evropskih pobud, za izvirne in hkrati tudi za romantične. 1.1. V slovenski in poljski književni in kulturni zgodovini, ki do neke mere različno izbirata in urejata literarne (in obliterarne) pojave in tako oblikujeta narodni spomin, vlada prepričanje, da sta Mickiewicz in Prešeren ne samo ¯najpomembnejša romantika v domači književnosti®, temveč tudi ¯najpomembnejša pesnika vseh časov®. Tako sta predstavljeŹna tudi v primerjalnih razpravah, katerih skupni imenovalec je smer primerjanja od Mickiewicza k Prešernu, o čemer sintetično piše Rozka Štefanova: ¯Problem Prešeren - Mickiewicz je treba omejiti na razmerje slovenskega pesnika Franceta Prešerna do poljskega pesnika Adama Mickiewicza. Prav nobene podlage namreč ni za domnevo, da bi bil tudi veliki poljski romantik poznal našega pesnika, čeprav samo po sebi to ne bi bilo nemogoče. Res da je Prešeren objavil svojo prvo pesem šele 1827, ko je le dve leti starejši Mickiewicz pripravljal za tisk že svojo peto pesniško zbirko, vendar je slovenski pesnik v tridesetih letih ustvaril s Sonetnim vencem tako izredno besedno umetnino, da bi mogla zbuditi zanimanje svetovne javnosti, ko bi bila napisana v bolj znanem jeziku. V letu izida Sonetnega venca (1834) je Mickiewicz objavil v Parizu zadnje večje pesniško delo v poljskem jeziku, narodni ep Pan Tadeusz (Gospod Tadej, op. M.P.). Poslej se je posvečal publicistiki, politični in literarnozgodovinski, pisani v francoščini. Vendar tudi v njegovih predavanjih o slovanskih literaturah, ki jih je imel v letih 1840-1844 na College de France, zaman iščemo ime najpomembnejšega predstavnika sočasne slovenske poezije, kar je spet razumljivo, saj je prva in edina Prešernova pesniška zbirka izšla šele leta 1847.® (Štefanova 1963: 181)...
Več informacij
Is Featured Ne
ISBN 961-213-047-7
Leto izdaje 1998
Število strani 198
Dimenzije 14,8 x 21,3
Izdal Slovenska Matica
Avtor Tone Pretnar
Napišite vaše lastno mnenje
Pregledujete:Prešeren in Mickiewicz - O slovenskem in poljskem romantičnem verzu
Vaša ocena
Back to Top
Sorodni izdelki

Prešeren in Mickiewicz - O slovenskem in poljskem romantičnem verzu

Cena 21,62 €