Marjan Rožanc (1930-1990), predvsem esejist, prozaist in dramatik. V slovenski književnosti se je pojavil najprej s knjigo novel Mrtvi in vsi ostali (1959), potem pa s knjigo esejev Demott Iva Daneva (1969). Bil je eden vodilnih kritičnih intelektualcev v času komunističnega režima, pobudnik številnih kulturnih, športnih in drugih dogodkov, med drugim tudi Mednarodnega pisateljskega srečanja Vilenica. Prešernovo nagrado je prejel posmrtno. Po njem se imenuje nagrada za najboljšo esejistično knjigo. V njegovem obširnem opusu je izšlo 5 knjig novel, 11 romanov, 7 esejističnih knjig in 1 dramski feljton. Drama Toplagreda (1989) je naštala že v zgodnjih šestdesetih, ter obtičala v splošni kulturni zavesti bolj zaradi He-uprizoritve kot zaradi svojih umetniških kvalitet. Spomladi 1964 joje skušal izvesti Oder 57, eno izmed treh slovenskih alternativnih gledališč, ki so nastala v drugi polovici petdesetih let kot reakcija na zastajanje in otrdevanje ustvarjalnega duha na tedanjih institucionalnih odrih.
Pridobite 100 zlatnikov za pisanje kvalitetnih komentarjev (opomba: komentarje bo potrjevalo naše uredništvo). 
