Psihologija in alkimija je izšla kot 12 zvezek zbranih del C. G. Junga. Knjiga je študija analogij med alkimijo, krščansko dogmo in psihološkimi simboli. Jung izhaja iz predpostavke, da je alkimija temeljna za razumevanje kolektivnega nezavednega. Opazovani fenomeni nezavednega (sanje, vizije) v obliki podob razkrivajo povezave, kakršne je moč najti tudi pri alkimijski simboliki. Jung opozarja na dvojno naravo alkimije, ki je po eni strani kemični in po drugi mistično-duševni proces. Alkimija Jungu pomaga razumeti transcendentno naravo človeške psihe.

V avtobiografiji Spomini, sanje, misli Jung osvetljuje okoliščine nastajanja dela, ki je trajalo skoraj 10 let: »Z ukvarjanjem s starimi alkimističnimi teksti je vse prišlo na svoje mesto: svet podob imaginacije, izkustveni material, ki sem ga nabral v svoji praksi, in moji zaključki na njegovi osnovi. Moje razumevanje tipskega karakterja, ki se je že očrtaval med mojim študijem mitov, se je sedaj poglobilo. Prapodobe in bitja iz arhetipov so se pomaknili v središče mojih raziskav. Spoznal sem, da brez zgodovine ni psihologije in še manj psihologije nezavednega.« Knjiga je bogato slikovno opremljena.

C. G. Jung (1875–1961) je utemeljitelj analitične psihologije. Velja za enega najpomembnejših psihologov in filozofov 20. stoletja; ukvarjal se je z analitično psihologijo, njegovo delo pa je vplivalo na razvoj psihiatrije, antropologije, religiologijo in na teorijo in prakso umetnosti. V psihologijo je uvedel pomembne koncepte, na primer introvertiranost/ekstravertiranost, kompleks, kolektivno nezavedno, arhetip ter anima/animus.