Ptice selivke

"Delovni dan je minil.
Skrij moj obraz v svojih dlaneh, mati.
Pusti, da sanjam.

Ne morem izbrati najboljšega.
Najboljše izbere mene.

Kar si, ne vidiš.
Kar vidiš, je tvoja senca.

Ne naslanjaj svoje ljubezni
nad breznom, ker je visoko.

Kot hrepenenja zemlje, stoje drevesa na prstih,
da kukajo v nebesa.

Svoje orožje je izbral za boga.
Ko bo njegovo orožje zmagalo, bo premagan.

Bog najde samega sebe, kadar ustvarja.

Bog se naveliča velikih kraljestev,
nikoli drobnih cvetk.

Drvarjeva sekira je prosila
drevo za toporišče. In drevo
ji ga je dalo.

Vsako dete prihaja s poročilom,
da bog še ni obupal nad človekom.

Kdor hoče storiti dobro, trka na vrata,
kdor ljubi, najde vrata odprta.

V smrti mnogi postanejo eno;
v življenju iz enega postanejo mnogi.
Vera bo ena, ko bo bog mrtev.

Ti si velika rosna kaplja pod lotosovim listom, jaz sem majhna rosna kaplja odzgorej, je rekla rosna kaplja jezeru.

Oblast je rekla svetu: Ti si moj.
In svet jo je priklenil na svoj prestol.
Ljubezen je rekla svetu: Jaz sem tvoja.
In svet ji je dal oblast čez svoj dom.

Miruj, srce, ta velika drevesa so molitve.

Noč poljublja medleči dan
šepetaje v njegova ušesa:
Jaz sem smrt, tvoja mati. Jaz ti dam novo življenje.

Ta deževni dan je veter nemiren.
Gledam majajoče se veje in premišljam,
kako velike so vse stvari".