V kurniku neke kmetije je stanovalo osem kokoši in en petelin. Živeli so preprosto kokošje življenje. Petelin je večinoma kikirikal, kokoške pa so nosile jajca. Vmes so seveda vsi skupaj veselo tekali po dvorišču ali bližnjem travniku, kljuvali zrnje, črvičke in drugo kokošjo hrano.

Med kokoškami pa je bila tudi ena, ki se je nekoliko razlikovala od ostalih. Bila je radovedna in vse jo je zanimalo. Medtem ko so druge kokoške kokodakale o vedno istih stvareh, je Putka razmišljala  o tem, kako to da z oblakov dežuje, zakaj iz zemlje rastejo rastline, zakaj kokoši nosijo jajca, in če je to omenila drugim kokoškam, so se ji te le smejale.

Zato je nekega dne Putka vstala že navsezgodaj, se potiho splazila iz kurnika in odhitela proti bližnji vasi, kjer so ljudje imeli knjižnico....

NI NAJPAMETNEJŠI TISTI, KI NAJGLASNEJE KIKIRIKA.