Japonska knjiga Revolucija ene slamice zelenega revolucionarja Masanobu Fukuoka (1913–2008) o naravnem kmetovanju je izvirno izšla leta 1975. Gre za pomembno delo o odnosu med človekom in naravo, ki spodbuja k razmišljanju. Masanobu Fukuoka je študiral mikrobiologijo in agronomijo, pred tem pa delal na področju fitopatologije.
Ko je hudo zbolel, je spremenil svoj pogled na človekovo udejstvovanje v naravi, bolezen pa mu je prinesla tudi globoko duhovno izkušnjo. V obdobju po drugi svetovni vojni, ko se je vrnil domov na kmetijo svojih staršev, je zavrnil aktualni način poljedelstva, ki je veljal na Zahodu ter začel pridelovati po principu čim manjšega vmešavanja človeka v naravo. Zahodnjaški način poljedelstva je označil za največje zlo, saj je zagovarjal stališče, da je narava popolna sama po sebi ter da je človek ne more prelisičiti in preseči.
Lastna praktična spoznanja je z japonskim načinom razmišljanja nadgradil v t.i. zenkmetijstvo, ki jih je objavil v več delih, svetovno slavo pa je požel z Revolucijo ene slamice. Temu je sledilo veliko potovanj s predavanji po vsem svetu, kjer je predstavljal svoja dognanja. A tako kot se zgodi nemalokrat, je bil deležen tudi nekaj kritik v smislu, da njegove trditve o sonaravnem kmetijstvu z izjemnimi donosi hrane niso primerne za vse, predvsem pa za ameriške kmetije, ostaja knjiga Revolucija ene slamice tudi v današnjem sodobnem času, ko se vračamo k samooskrbi s hrano, pričujoče delo in pomemben vodnik, ki poleg stremenja k zdravemu in naravnemu življenjskemu slogu, ljudi tudi preobraža in ozavešča.
Knjiga, ki jo je neposredno iz japonščine prevedel Domen Kavčič, je zanimiva ne le za vse, ki jih zanima permakultura in naravno kmetovanje, ampak ima tudi globlji, če ne kar trajni in večni pomen, saj je prežeta s »filozofijo niča« in nič manj kot zenovskim pristopom do kmetovanja, prehrane in življenja nasploh.
Revolucija ene slamice (1975), nedvomno Fukuokovo najvplivnejše delo, je zeleni manifest o kmetovanju, prehranjevanju in mejah človekovega spoznanja, hkrati pa razkriva spomine moža, čigar duhovno prepričanje je bilo temelj vsakega vidika njegovega svežega, a vendar prastarega načina kmetovanja. Močna in ganljiva kritika odtujevanja človeka od narave in z njim povezane industrializacije pridelave in predelave hrane je klic k prevrednotenju globalnih sistemov, ki jim prepuščamo skrb za živež.
Prevedena je v čez dvajset svetovnih jezikov in že vse od nastanka, še zlasti pa po izidu angleške izdaje leta 1978, navdihuje kmetovalce in borce za vrnitev k naravi po vsem svetu. Njena brezčasna modrost, ki združuje in obenem presega kulture in vere, zarezuje globoko v srž obstoja človeštva – in njegovega soobstoja z drugimi bitji na tem planetu.
