Revolucija ene slamice

Ko je hudo zbolel, je spremenil svoj pogled na človekovo udejstvovanje v naravi, bolezen pa mu je prinesla tudi globoko duhovno izkušnjo. V obdobju po drugi svetovni vojni, ko se je vrnil domov na kmetijo svojih staršev, je zavrnil aktualni način poljedelstva, ki je veljal na Zahodu ter začel pridelovati po principu čim manjšega vmešavanja človeka v naravo. Zahodnjaški način poljedelstva je označil za največje zlo, saj je zagovarjal stališče, da je narava popolna sama po sebi ter da je človek ne more prelisičiti in preseči.

 

Lastna  praktična  spoznanja  je  z  japonskim  načinom  razmišljanja  nadgradil  v  t.i. zenkmetijstvo,  ki jih je objavil  v  več delih,  svetovno  slavo pa je požel  z Revolucijo  ene slamice. Temu je sledilo veliko potovanj s predavanji po vsem svetu, kjer je predstavljal svoja dognanja. A tako kot se zgodi nemalokrat, je bil deležen tudi nekaj kritik v smislu, da njegove trditve o  sonaravnem kmetijstvu  z izjemnimi donosi hrane niso primerne  za vse,  predvsem  pa  za  ameriške  kmetije, ostaja knjiga  Revolucija  ene  slamice  tudi  v današnjem  sodobnem  času,  ko  se  vračamo  k samooskrbi  s  hrano,  pričujoče  delo  in pomemben  vodnik, ki poleg stremenja k zdravemu  in  naravnemu  življenjskemu slogu, ljudi tudi preobraža in ozavešča. 

Revolucija ene slamice (1975), nedvomno Fukuokovo najvplivnejše delo, je zeleni manifest o kmetovanju, prehranjevanju in mejah človekovega spoznanja, hkrati pa razkriva spomine moža, čigar duhovno prepričanje je bilo temelj vsakega vidika njegovega svežega, a vendar prastarega načina kmetovanja. Močna in ganljiva kritika odtujevanja človeka od narave in z njim povezane industrializacije pridelave in predelave hrane je klic k prevrednotenju globalnih sistemov, ki jim prepuščamo skrb za živež.

Prevedena je v čez dvajset svetovnih jezikov in že vse od nastanka, še zlasti pa po izidu angleške izdaje leta 1978, navdihuje kmetovalce in borce za vrnitev k naravi po vsem svetu. Njena brezčasna modrost, ki združuje in obenem presega kulture in vere, zarezuje globoko v srž obstoja človeštva – in njegovega soobstoja z drugimi bitji na tem planetu.