V pričujoči knjigi Kožinov obdela različne družbeno politične in kulturne teme iz ruske zgodovine. Tako denimo kontekstualizira Abhazijo in Čečenijo v odnosu do Rusije, analizira bizantinsko in mongolsko dediščino v usodi Rusije in poskuša priti do konca vprašanju (tudi s pomočjo Puškina in Dostojevskega), zakaj so Rusi v primerjavi s zahodnoevropskimi narodi tako brezkompromisno kritični do svoje preteklosti in umetnosti. V drugem delu knjige Kožinov med drugim kritično analizira nastanek in resnične temelje prestižnosti Nobelove nagrade ter njeno tendencioznost in ignoranco v odnosu do ruske književnosti, poskuša ugotoviti, kdo v družbeno sfero vsiljuje temo antisemitizma, ponuja pa tudi svoj pogled na Solženicina. V zadnjem delu knjige pa se Kožinov posveti Puškinu ter njegovemu vplivu na rusko samozavedanje ter njegov prispevek h klasičnem ruskem literarnem slogu.