V knjigi je zbranih deset esejev o slikarskih poetikah slovenskih slikarjev. Poglavitni razlogi, da se eseji spet predstavljajo javnosti so: gre za opuse, ki tvorijo širok spekter oblikovnih in nazorskih raznolikosti in so iz različnih razlogov različno globoko vtisnjeni v slovenski kulturni spomin; eseji imajo obliko "drugega branja"; eseji so rezultat spoznanj, ki so se podredila "prednosti objekta". Prednost objekta običajno pomeni živeti z neko močjo nad seboj. 
Eseji slikarske poetike temeljijo na delih avtorjev: Zoran Mušič, Jože Tisnikar, Zoran Didek, Milan Butina, Marijan Tršar, Bogdan Borčić, Branko Suhy, Kostja Gatnik, Lucijan Bratuš, Ivo Mršnik.