Sanja o razbitem avtobusu

Narcisovi starši so bili Rusi, pravzaprav sta bila sama z materjo. Kdaj sta prišla v naše predmestje, ne vem natanko. Vsekakor so se na nekem oknu Brandtove barake nenadoma pojavile bele zavese, drugi dan pa v Trobčevi trgovini ženska, ki je nad oguljeno obleko razkazovala gredaste rame ter vrhu glave z rožami posut klobuk. Sinko se dolgo ni prikazal na dan. Nekega včera smo otroci sedeli na pobočju jame - včasih so v njej kopali ilovico, zdaj jo je zalila voda pogovarjali smo se o bogu in kadili cigarete, katere sem bil tisti dan uspel izmakniti svojemu očetu. Zraven tega smo se menili tudi o ciganki, ki je v gozdičku pri novi opekarni za stare čevlje ali za volneno jopo ali za ponošeno obleko razkazovala svoje čare. Soglasno smo bili mišljenja, da boga ni in soglasni smo bili tudi v odločitvi, da si velja cigankine čudeže ogledati, treba bi bilo le najti kakšno staro cunjo. Tedaj je na parobku nad nami zašumela trava. Ozrli smo se. - To je sinko tiste ... je rekel Dare. Stal je malce razkoračen in nas prijazno gledal. Imel je lepe, ravne noge, skoro preveč pravilen obraz z očmi kakor dve plavici, nad čelom čop slamnato rumenih las. Na nogah je nosil sandalce in nogavičke (bele z rdečim robom). - Kakšno jopo ima, sem rekel jaz, ali je baba, ali je iz cirkusa, opica! ... Fantek je imel volnen telovnik, pošit s cvetkami vseh vrst. Kar naprej nas je še ogledoval, nato je napravil majhen poklonček, nam pomahai z roko kakor odrasli, gosposki ljudje in povedal tole: Dober dan! Jaz sem Narcis. Ali dovolite, da se igram z vami, prosim? ..