Sekira v medu Primož Čučnik

Zakaj nisem objavil te in one pesmi. Zakaj sem objavil ravno to in to. 
Zato, ker me je izbiranje mučilo, a izbrati sem moral. 
Zakaj sem se oziral na druge, ko pasem izbiral sam. 
Zato, da se ne bi samo gledal v ogledalu. 
Zato, ker je naporno s samim sabo. 

Zakaj sploh izdajam to knjigo? Zakaj jo sploh tiskam. 
Zato, ker me veseli izdajati knjige. Zakaj pa ne. Včasih celo svoje. 
Samo zato, da jih lahko razdajam. Zato, da bi bile prebrane. 
(Od avtorja) 



Največ pesmi ne razumem . Še svoje le napol 
in samo včasih cele. Ene berem dvajsetkrat, 
druge sploh samo oplazim. Se ne dotaknemo. 
Redke pa so takšne, ki zasvetijo in se jih 
ne rešim več, ker sem zaljubljen. Kratek 
premor ali izmišljena pozaba ne pomagata. 

(Pismo, stran 11)