K zvezi brezkompromisnega humorja, samoironije in živega, narečnega jezika je Twain težil do te mere, da je dialektu sledil tudi na račun morebitnih slovničnih in pravopisnih nepravilnosti. Branko Gradišnik je v slovenskem prevodu zvesto sledil izvirnemu besedilu in je za dosego živega učinka pogosto poteptal pravopisne zakonitosti. Prek dvajset raznovrstnih in kronološko razporejenih besedil, zbranih v knjigi Slavni skočižabee iz okraja Calaveras in drugo štorje, je polnih Twainovega norčevanja iz samega sebe ali iz svojih pripovedovale ter komičnega pretiravanja, ki pa nikoli n...