V vrečki ni artiklov.

Duhovnost v leposlovju

Leposlovje in književnost na splošno se že od nekdaj preizprašujeta o smislu našega obstoja, o svetu, ki nas obdaja, o zavesti, o duši, o tem, kam gremo po smrti, ali smrt sploh obstaja, in če, kaj se zgodi po njej. In četudi menimo, da se ob ogledu filmov, kot so Čarovnik iz Oza, Titanik, Vojna zvezd in podobni, samo zabavamo ali želimo ubežati vsakdanu, se v vseh oblikah človeškega izražanja že od nekdaj pojavljajo univerzalni koncepti, univerzalna čustva in simboli, ki so neizogibno povezani z mitologijo, iz katere črpa tudi veliko današnjih avtorjev.

Pomislimo samo na Gospodarja prstanov J. R. Tolkiena in na velike epe, kakršna sta recimo nam bolj znana Homerjeva Odiseja in Iliada, pa bomo prepoznali, kako se v vseh velikih zapisih prepletajo vprašanja o naši duhovnost in naši duhovni dimenziji, o tem, od kod prihajamo in kam gremo, morda pa nam skušajo avtorji tudi podajati svoje odgovore in stališča. Nenazadnje namen človeške kulture ni samo zabavati, ampak človeka spodbuditi k razmišljanju, h katarzi, transformaciji, empatiji, razvoju lastne osebnosti.

Čeprav so danes knjižne police polne knjig o duhovnosti, nam je bila na voljo tudi že prej, saj tisti pravi pripovedovalci zgodb z veliko začetnico nagovarjajo bralce o temah, ki so povezane z našo medsebojno povezanostjo, o moči naših potencialov in vedno pišejo med vrsticami.


V rubruki knjig duhovnost v leposlovju priporočamo: Sara: o večnem prijateljstvu, Sedem daostičnih nesmrtnikov, Čarobnica, Zenovske zgodbe, Delfin Danijel - Deset let pozneje, Čarovnica iz Portobella, Mesečevo dete, Divji moški - Knjiga o moških, Ženske, ki tečejo z volkovi,

Naraščajoče Padajoče
na stran
Stran:
  1. 1
  2. 2
  3. 3

Naraščajoče Padajoče
na stran
Stran:
  1. 1
  2. 2
  3. 3