Avtor knjige je bil rojen med prvo svetovno vojno v vasi Sovodnje na Goriškem, obiskoval je osnovno šolo pod fašistično Italijo in srednjo šolo v Ljubljani v času diktature kralja Aleksandra.
Ker se ni strinjal ne s prvim ne z drugim od teh režimov, je pred njima zbežal in se leta 1935, še ne polnoleten, znašel med težaki marsejskega pristanišča.
Ko se je poskusil kot slepi ladijski potnik, stavkokaz med pristaniškimi delavci in prostovoljec za mednarodne brigade in mu je povsod spodletelo, mu ni preostalo drugega kot služenje v Tujski legiji. In sicer kar za enaindvajset let.
In prav ta legionarska doživetja nam avtor neposredno, živo in brez sleherne samohvale v tej knjigi popisuje. Svoja doživetja v drugi vojni v Franciji in Nemčiji pa tri bivanja v Indokini ter bivanje v Alžiriji v začetku tamkajšnje vstaje. Vsa ta doživetja je popestril z napetimi dogodki in kritičnimi razmišljanji ter ponazoril s številnimi fotografijami.
Ko je odložil uniformo, je v Reimsu osemnajst let vodil podjetje za opremo gasilcev in reševalcev, v tem času je tudi predsedoval Društvu nekdanjih legionarjev v Champagni. Nazadnje se je umaknil v Mougins na Azurni obali, kjer v družinskem krogu preživlja jesen življenja, še zmeraj v mislih na svojo Legijo – njej na čast je tudi napisal to knjigo...
Pridobite 100 zlatnikov za pisanje kvalitetnih komentarjev (opomba: komentarje bo potrjevalo naše uredništvo). 
