Južna Koreja je že nekaj časa poznana po avtomobilskih znamkah Hyundai in Kia ter globalnih konglomeratih Samsung in Daewoo, ki delujejo na najrazličnejših področjih od avtomobilizma prek avdio- in videotehnike do računalništva in gospodinjskih aparatov. Za korejske izdelke naj bi pri nas na splošno veljalo, da so cenovno ugodni, hkrati pa po kakovosti ne zaostajajo kaj dosti za japonskimi, s katerimi jih najpogosteje primerjamo, najbrž zato, ker se Južna Koreja geografsko nahaja v njeni bližini. V zadnjem času pa postaja Južna Koreja vse bolj znana tudi po svojem filmu. V povezavi z visokimi filmskimi financami sem zanjo prvič slišal pred nekaj manj kot dvanajstimi leti, spomladi 1994, ko je legendarna trojica Spielberg-Katzenberg-Geffen najavila ustanovitev od nedavna že v okvir Paramounta umeščenega filmskega studia DreamWorks. Po logiki njegovih ustanoviteljev je vsak od trojice prispeval tretjino od 100-milijonskega dolarskega vložka, s čimer naj bi vsi trije skupaj dobili kar dvotretjinski delež studia z ustanovitvenim kapitalom milijarde dolarjev, saj naj bi že njihova imena jamčila uspeh projekta. Za preostalo tretjino studia je bilo torej treba plačati kar 900 milijonov dolarjev. Kljub temu potencialnih investitorjev ni manjkalo, med njimi so bili tudi soustanovitelj Microsofta Paul Allen, japonska Matsushita (konec osemdesetih so Japonci začeli svoj pohod v Hollywood in Matsushita je bila nekaj časa lastnik Universala, potem pa so se odločili naskočiti DreamWorks) in korejski ...
Pridobite 100 zlatnikov za pisanje kvalitetnih komentarjev (opomba: komentarje bo potrjevalo naše uredništvo). 
