Težavna pot v prihodnost

Izzivov polna knjiga, ki razpravo o podnebnih spremembah in rasti prebivalstva ponese v čisto drugo smer – z jasnostjo in besno strastjo njenega avtorja.
–Camilla Cavendish, Sunday Times

Človeštvo imam za tako pomembno, ker smo prva biološka vrsta od nastanka življenja pred več kot tremi milijardami let, ki na veliko izkorišča informacijo, da spreminja svet okoli sebe. Seveda ne morem vedeti, ali smo res od boga izbrani; ne dvomim pa o našem nenadomestljivem pomenu za Zemljo, za Gajo. Danes je naš pomen še toliko večji, kajti če bi našo obliko življenja – od najmanjše bakterije do največjega kita – povsem uničili, se življenje na opustošenem planetu ne bi moglo nikdar več spočeti. Zato je varovanje življenja na Zemlji izziv in tudi odgovornost za človeštvo.

James Ephraim Lovelock je študiral je kemijo v Manchestru, po študiju pa je prevzel mesto na Inštitutu za zdravstvene raziskave v Londonu. Pri številnih projektih ameriške NASE je sodeloval kot inovator in znanstveni svetovalec, med drugim pri programu Viking v šestdesetih in sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, ko so si prizadevali odkriti življenje na Marsu. Od leta 1974 je član prestižne akademske družbe Royal Society. Še bolj kot raziskovalec in izumitelj (na področju kromatografije plinov in detekcije atomov) slovi kot zavzet okoljevarstvenik ter utemeljitelj teorije o živečem planetu Gaji. Med njegovimi številnimi deli sta razen strokovnih člankov v slovenščini doslej izšli knjigi Gaja: nov pogled na življenje na Zemlji (1994) ter Gaja se maščuje: o pregrevanju Zemlje in usodi človeštva (2007). Leta 2003 je Lovelock prejel častni naziv Royal Companion, leta 2005 pa ga je revija Prospect uvrstila med sto najvplivnejših svetovnih intelektualcev. Leto pozneje je prejel Wollastonovo medaljo, najvišje odličje častitljive Geološke družbe iz Londona, ki so ga svojčas podelili Charlesu Darwinu. Živi v Devonu na skrajnem jugozahodu Velike Britanije.