Orhan Pamuk
Orhan Pamuk je vodilni romanopisec turške postmoderne literature in eden najbolj branih pisateljev v Turčiji, njegova priljubljenost po svetu pa iz leto v leto narašča. Prejel je številne ugledne nagrade, najvišja med njimi je Nobelova nagrada za književnost (2006).
Rojen v premožni družini v Istanbulu. Izobraževal se je na ameriški visoki šoli Robert College v Istanbulu, zatem je nekaj let obiskoval predavanja arhitekture na Istanbulski tehnični univerzi. Leta 1974 se je odločil za pisateljevanje; diplomiral je leta 1977 na Inštitutu za novinarstvo na Univerzi v Istanbulu. V letih 1985-1988 se je dodatno izobraževal na Kolumbijski univerzi v New Yorku.
Njegov prvi roman Karanlik ve IÅŸik (Tema in svetloba) je bil soprejemnik nagrade Milliyet Press Novel Contest (1979). Z Belo trdnjavo (Beyaz Kale, 1985) se je v Turčiji tedaj že dodobra uveljavljeni Orhan Pamuk vpisal v mednarodno bralsko zavest: leta 1990 je zanjo prejel Independent Award for Foreign Fiction. Sledili so romani Kara Kitap (Črna knjiga, 1990), Yeni Hayat (Novo življenje, 1995), ki velja za »najhitreje prodajano« knjigo v turški zgodovini, Benim Adim Kirmizi (Ime mi je rdeča, 2000) in Kar (Sneg, 2002), njegov najnovejši, težko pričakovani roman pa nosi naslov Muzej nedolžnosti.
Pamuk je tudi avtor knjige esejev Öteki Renkler (Druge barve, 1999) in avtobiografskega dela Istanbul - Spomini mesta, ki je odločilno nagnilo tehtnico proti Nobelovi nagradi. Knjige Orhana Pamuka so prevedene v več kot štirideset jezikov, v slovenščini imamo doslej Belo trdnjavo (Sanje), Ime mi je rdeča (Mladinska knjiga), Sneg (Sanje), Istanbul - Spomini mesta (Sanje).
Pamuka ne cenijo le kritiki, ampak tudi bralci: s svojimi tekočimi, napetimi zgodbami nagovarja široko občinstvo, zahtevne bralce pa z literarno kvaliteto in poglobljeno obravnavo najrazličnejših tem od otomanskega slikarstva preko radikalnega islamizma do vprašanj umetniškega ustvarjanja. Kompleksno turško izkušnjo izpisuje v zahodnim bralcem domači govorici postmodernistične estetike. V Turčiji uživa ugled pomembnega komentatorja družbenih tem, čeprav se ima sam za "čistega" pisatelja (ki pa se pogosto oglaša v medijih, zlasti glede kurdskega vprašanja, svobode izražanja - med prvimi je podprl Salmana Rushdieja, ko ga je zaradi Satanskih stihov doletela znamenita fatva - in, kar je najbolj razvpit primer, glede armenskega genocida, zaradi česar mu je pred časom celo grozil sodni proces).
Njegove romane so poskušali označiti s pomočjo primerjav z najrazličnejšimi mojstri dvajsetega stoletja, od Kafke preko Eca do Calvina. V vsakem primeru je Orhan Pamuk imeniten pripovedovalec, vešč zgodbar, ki se je učil iz različnih pripovednih tradicij, predvsem pa je našel, kot vsak dober romanopisec, svoj lasten, nezamenljiv glas.
