Pričujoče delo je lucidno razmišljanje enega največjih filozofov in semiotikov našega časa, Tzvetana Todorova (1939). V njem je Todorov osebno izkušnjo bolgarskega priseljenca v Franciji v času hladne vojne prepletel z refleksijo, povzeto iz nekaterih svojih prejšnjih del. Kaj je padlo hkrati z berlinskim zidom? Kaj je komunizem sploh bil, kakšno je bilo življenje pod tem režimom, kako je vplival na moralo in kako so ga dojemali na Zahodu? Zakaj se danes nekdanjih zločinov Evropejci spominjamo različno? V čem je problem demokratičnih mesijanstev in kaj imata skupnega totalitarizem in neoliberalizem?
Todorov odgovarja na ta vprašanja s celovitim pristopom in opozarja na pasti, v katere bi se utegnili ujeti v begu pred -izmi, če bi "skušali obrniti list, še preden bi se ga pomudili prebrati".