rilce velja za enega od mejnikov ne samo latinskoameriške, ampak tudi svetovne poezije 20. stoletja. 

Sloves knjige Cesara Valleja "Trilce" prav simpatično povzema sodba, ki jo je v spremnem besedilu k svoji izdaju Vallejovih zbranih pesmi zapisal Juan Larrea, pesnik, ki je po Vallejovi smrti nastopal skorajda kot nekakšen Vallejov apostol ali kot svečenik njegovega kulta: Larrea pravi, da je beseda Trilce "hermetičen naslov najbolj hermetične knjige poezije našega stoletja, vsaj v našem idiomu". 

Knjiga, ki jo je imel Cesar Vallejo (1892-1938) kljub poznejšim spremembam svoje poetike in svojega svetovnega nazora do smrti za svoje ključno pesniško delo, je za prevajanje izredno zahtevna, saj zahteva izumljanje še neobstoječega jezika. Vallejo spregovori s potujitvijo v odnosu do lastne govorice. S strastjo in bolečino tematizira mehanizme dominacije in nasilja, ki se vzpostavljajo v subjektovi vpetosti v socialne odnose prek simbolov in konvencij, in pri tem združi skrajno intimnost s sporočilom o kolektivni emancipaciji. 

Prevod Miklavža Komelja je nastajal nekaj let. Dvojezična izdaja - s španskim izvirnikom ob slovenskem prevodu - je opremljena z opombami in obsežno spremno študijo prevajalca, naslovnica pa z likovno predlogo Metke Krašovec.