Umno kletarstvo 1873

"In taka srečna dežela je naša slovenska. Po neštevilnih gričih in holmcih se vije vinska trta, med zelenim trsjem pa se svetijo bele hišice in vinski hrami, na pol skriti za z grozdjem obloženo brajdo. In v teh vinskih goricah kako živahno gibanje leto in dan! Komaj da spomladi sneg začne kopneti in topleje solnce zopet raztaja zmrznena tla, že hiti pridni vincar v vinograd ter obrezuje trs umno in pazlljivo, da mu preveč naloživši prenaglo ne izpije soka rasti in življenja." V takem starem slovenskem jeziku je pisana knjiga Umno kletarstvo, Slovenskim vinorejcem v poduk - z 12 podobami. 1873. Na Štajerskem in Kranjskem, na Goriškem, Primorskem, v Istri in celo na Koroškem so marljivi Slovenci povsod, kjer je bila ugodna lega, že v starodavnih časih zasadili vinsko trto. O tem govorijo številna slovenska imena prvotnih trsnih plemen, kot so: devičina, hrustec, javor, kavka, krhlikovec, kraljevina, modrina, mavrona in še mnogi drugi. Slovenci so v 19. stoletju pridelali približno na 100 000 oralih trsja od dva do tri milijone veder vina na leto. To je v tistih časih zadostovalo, da so vinarji izvažali vino tudi v sosednje dežele. Vinorejec, vinotržec, krčmar in vsak, ki v svoji kleti hrani vino za domačo rabo, bo našel v tej knjigi nasvete najbolj izkušenih izvedencev za vsako kletno opravilo. Da bi bila knjiga čim bolj popolna, je avtor dr. Vošnjak, prav tako izkušen kletar in vinorodec, kot uvod v praktični del začel razpravo z opisovanjem kleti in ustrezne posode, nadaljuje s procesom spremnijanja mošta v vino in sprememb, ki se pri tem dogajajo. Nato avtor preide še na praktični del, kamor spada narava vina, ravnanje z vinskim moštom, kletna opravila, pretakanje in bistrenje vin, izboljševanje slabih vin, popravljanje napačnih in bolnih vin, prepoznavanje ponarejenih vin in sploh nasvete za vsakogar, ki vino kupuje. Za zaključek avtor predstavi kratek opis vseh krajev naše dežele, kjer se vino prideluje.