Uroš Križaj je diplomirani inženir agronomije in hortikulture z dolgoletnimi izkušnjami na področju ekološke hortikulure.

V kolikor ga želite kontaktirati bodisi za kakšen nasvet, za pripravo ponudbe, ali za pomoč pri uvajanju v ekološko vrnarjenje, vam je na voljo na spodnjih kontaktih:

  • EKOLOŠKA HORTIKULTURA, UROŠ KRIŽAJ S.P.
  • Mobitel: 041 667 093 
  • E-mail: ekoloska.hortikultura@gmail.com 


Oglejte si katere knjige o vrtnarjenju priporoča Uroš in zakaj ga je vsebina tako navdušila:

 

Ekologija in mi 

Spoštovani ljubitelji kulture in naravnega!

Moja draga žena mi je nekoč v pogovoru omenila, da je 19. stoletje v Evropi zaznamovala Medicina in hiter razvoj tehnologije. 20. stoletje lahko poimenujemo obdobje Informatike in Psihologije. Danes, v 21. stoletju (po gregorijanskem koledarju), je vse večja potreba po hitrih in učinkovitih metodah za lajšanje življenja. Biotehnologija z Genetiko nam kot svetla zvezda ponuja oživljanje telesa in zdravja. Druga smer nas vodi preko Ekologije skozi trajnostni razvoj, v duhu sodelovanja človeka z naravo. Ob tem se mi dozdeva, da ostaja rdeča nit človeškega življenja, iskanje in odrešitev naše duše. Ta proces je že od nekdaj zapisan v duhovni in ezoterični literaturi. 

Ekologija (grško »oikos«; domovanje)  je znanstvena  veda. Spremlja in raziskuje medsebojne odnose živih organizmov v prostoru in času. Kot kaže že stoletja krojita merila družbe ekonomija in politika, zato tudi prvotna ekologija vse bolj postaja pomembna tržna niša v rokah ekonomistov in naravovarstvenikov. Nekateri od njih si iskreno prizadevajo in opozarjajo na probleme onesnaževanja naravnega okolja, ki je lokalno posledica človekovega bivanja in delovanja, globalno pa je to bolj v domeni naravnih ritmov delovanja vulkanov, ogrevanja ozračja, topljenja arktičnega ledu, ledenikov in drugih dejavnikov. 

Ekologija predstavlja življenjsko okolje in medsebojne vplive organizmov v nekem časovnem obdobju. Seveda, brez »nežive« narave, ki se kaže v kameninah, zračnih tokovih in vetrovih, nagibu tal, lokalnem podnebju, sončnem sevanju, ne gre. Vsak posamezni dejavnik posebej in vsi skupaj vplivajo na življenje v danem okolju. Primero so dvigajoči zračni tokovi nad puščavami in morji, katere koristijo ptice selivke in žuželke ter z njimi »gostujoči« mikroorganizmi, prav tako pa se »selijo« tudi obširne mase puščavskega peska in vulkanskega prahu. 

Po zaslugi gibanja in vrtenja Zemlje se zrak, ki ga danes dihamo v Sloveniji, že v nekaj urah nahaja nad severovzhodnim Balkanom, dan kasneje pa preleti območje Belorusije in Ukrajine. Smer in gibanje zračnih mas določajo meje med različnimi zračnimi »veletokovi«. V geografski širini 60 stopinj na severu piha hladen polarni zrak od vzhoda proti zahodu; južno od njega – v zmernih g.š.- piha topel tropski zrak od zahoda proti vzhodu – torej v smeri vrtenja Zemlje. Poleg tega je tu še podoba pokrajine in značilnosti letnih časov zaradi vpliva Sončnih žarkov na površino tal (dr. Alois Machalek, Biovreme). 

Zunanji bivalni prostor, ki mu v mestih pravimo urbani vrt, na podeželju pa sliši na ime »gartlc« ali »gartelc«, predstavlja ograjen prostor. Tega navadno dnevno izpolnjujemo s svojo prisotnostjo in nas aktivno povezuje z univerzumom. Na tak način smo vpleteni v ekologičen krogotok. V »naravnem« okolju stalno potekajo procesi spreminjanja, ki dajejo življenju moč, ga dinamizirajo. Bitja se nenehno prilagajamo prostoru, času in odnosom z ostalimi bitji. 

Na Kitajskem že tisočletja kultivirajo krajino s terasiranjem in gojenjem zelenjave na dvignjenih gredah. Terase omogočajo lažje obdelovanje na večjih površinah, zadržujejo vodo in manjšajo erozijo tal, dvignjene grede pa omogočajo daljše obdobje rasti rastlin, ki potrebujejo daljšo rastno dobo in globji koreninski sistem. Grede kljub dežju ostajajo zračne, poleti je izsuševanje manjše, pozimi pa zamrzne le vrhni sloj tal. Na osrednjeevropskem prostoru so terase poznane nekaj sto let do enega tisočletja, bolj znani so babilonski »viseči« vrtovi, kjer gre v bistvu za terasiranje. O dvignjenih gredah pa se je začelo govoriti v 20.stoletju. Gre morda za drugačnost naših potreb, spoznanj in poslanstva? 

Človek se je ukvarjal s kultiviranjem tal, kjer je bila zemlja na površju zbita in zlepljena od dežja in sonca (npr. dolina reke Nil). Na predelih, kjer je zemlja zaradi zimskih nizkih temperatur zmrznjena in trda, ljudje že stoletja zračijo vrhni del (4-10 cm) tal. Žival, ki je vlekla ralo, ni steptala vrhnjega sloja tal in poljedelec je »hodil« po njivi le v času rahljanja tal ob setvi in žetvi. 

Deževniki, mikroorganizmi in druga zemeljska bitja, ki so prisotni pri procesih razkrajanja v vtleh, so zelo povezani z načinom obdelave tal. Prekopavanje gredic in obdelovalne zemlje na polju močno zmanjšuje pojav mikorize in pospešuje odmiranje organizmov, ki so v tleh povezani z rastlinami preko korenin. V trenutku, ko človek vzpostavi in poglobi odnos do sebe, se razširi vpogled na povezanost z naravo in njenimi ritmi. Kultura človeka preide v kultiviranje narave. 

Primerjalna diplomska naloga na biotehniški fakulteti, oddelek za krajinsko arhitekturo dokazuje, da so naši predniki  upoštevali zakonitosti in posebnosti danega okolja ter naravnih ritmov prav tako kot na »vzhodu« pred tisočletji, kjer so poznali umetnost prostorskega bivanja imenovano FENG ŠUI. Oboji so prav tako upoštevali potrebe ljudi, ter odnose med obstoječimi dejavniki. 

Danes je način življenja in bivanja v mestih marsikatera znanja in spoznanja prednikov odrinil v pozabo, čeprav vsakodnevno še živimo v odnosu z naravno in njenimi ritmi.

Dnevni ritem dojemamo bolj na hitro in zgoščeno, počutimo pa se vedno bolj izgoreno. Že krajši sprehodu v naravi t.j. v gozdu, na travniku ali ob potoku nam omogoča regeneracijo in boljše počutje. 

Daljše obdobje budnega opazovanja nam razkrije logična zaporedja dogajanja v okolju. Vsakih nekaj let bogato obrodijo bukev, hrast in gaber, ki omogočajo razmnoževanje glodavcev. Ti so hrana kačam, kunam, mačke, ujedam, in drugim plenilcem. Naravni krog se nadaljuje in sklene, ko zadnji plenilec postane hrana mikroorganizmov. Z opazovanjem naravnih ritmov ugotovimo, da t.i. škodljivcev pravzaprav ni, le umestiti jih je potrebno v naravni krogotok in omogočiti ostalim dejavnikom, da ostanejo v ravnotežju. 

Kultura človeka se začne z osebnim opazovanjem. Sledi spremljanje »naravnih« pojavov in ritmov. Za konec se lahko opazovanje razširi na planetarni nivo. Gibanje Sonca, Lune in ostalih planetov našega osončja vpliva na počutje in delovanje vseh živih bitij na Zemlji, vključno z mikroorganizmi v tleh. Kdor se bojuje proti naravi se bori tudi proti ČLOVEKU. 


Uroš Križaj,dipl. inž. agronomije in hortikulture

EKOLOŠKA HORTIKULTURA, UROŠ KRIŽAJ S.P. 

Mobitel: 041 667 093

E-mail: ekoloska.hortikultura@gmail.com