Tonetov oče je bil pred drugo svetovno vojno kraljevi lovski čuvaj v okolici Bleda in na Jelovici. Sina je že v rani mladosti oče izuril za odličnega lovca. Tone se je torej z gorenjskimi lovci družil že v mladosti. Takoj po drugi svetovni vojni je Tone kot vojak-graničar dve leti s svojim volčjakom stražil slovensko-italijansko mejo v Trenti. Takrat je spoznal junake pričujočih lovskih zgodb ali pa je zanje zvedel iz pripovedi domačinov.

Vrsto let je tudi brezplačno urejeval Lovski in planinski vestnik. V njegovi hiši na Mlinem pri Bledu so bile stene polne dragocenih lovskih trofej. Imel pa je tudi več odličnih pušk. Vendar je bil plen za Toneta drugotnega pomena. Kot lovec in planinec je vse življenje preživel v naših gorah in planinah in si nikoli ni želel iti kam drugam.

Kraljestvo Zlatoroga ga je začaralo. Nekaj te čarovnije je prelil tudi v svoje lovske zgodbe, ki govorijo o minulih časih, a bodo v prihodnosti še toliko bolj zanimive, saj se naravni in človeški dogodki in doživetja, o katerih govorijo njegove zgodbe, ne bodo nikoli več ponovili.