V vrtincu potrošnje

Človeško zaznavanje in razumevanje sveta se je v zadnjih tridesetih letih radikalno spremenilo z dajanjem prednosti fantazijskim in ustvarjalnim okoljem pred naravnimi. Umetna okolja, kamor se množice v razvitem svetu že raje zgrinjajo kot v divjo ali ukročeno (parkovno) naravo, so brez zgodovinskega ali prostorskega konteksta, tisti, kar nudijo, pa je omejeno, iluzorno in nastavljeno. Neosebna nakupovalna središča, nerazpoznavna letališča, orjaški pisarniški kvadri, zagrajene stanovanjske soseske, tematski parki, vzorčne >>stare vasi<<, razstavljene za namen turizma, ter vodena in zamrežena področja >>divje narave<< delujejo bolj kot nastavljen program ne pa prostori. Ko človek stopi vanje, zapade v nek že določen ritual, ki ima malo skupnega z neko specifično lokacijo in časom. Pričujoča živahna in deloma šokantna knjiga nam odkriva mehanizme, ki stojijo za vsem tem.