Voda je ključna za vzdrževanje našega zdravja. Igra pomembno vlogo pri uravnavanju telesne temperature, preko krvi oskrbuje celice s hranili in kisikom, odplavlja odpadne snovi, nahaja se v prebavnih, sklepnih in drugih telesnih tekočinah, varuje organe in vezivna tkiva. Voda je prisotna v praktično vseh fizičnih procesih v našem telesu. Kaj pa mentalnih? Kakšen je pomen vode za delovanje naših možganov in posledično miselne procese, ki se odvijajo v njih? Ima voda vpliv tudi na uspešnost naših šolarjev? 

”Voda je osnova zdravja možganov in njihovega delovanja,” v svojem prispevku o zdravih možganih piše dr. Philippa Norman [1]. Nevroni kot osnovni gradniki možganov vodo shranjujejo v t.i. vakuolah, nekakšnih balončkih. Določene funkcije vode v možganih so paralelne njeni ‘globalni’ funkciji v našem telesu – namreč odplavlja nepotrebne snovi, hladi možgane in s tem preprečuje pregrevanje, pospešuje cirkulacijo ipd. Na nek način torej zagotavlja, da sistem deluje in se ne kvari. Pomembna pa je tudi za sam miselni proces. Zelo pomembna. 

Dva nevrona, sinapsa in nevrotransmiterji

Miselni procesi se v naših možganih izražajo kot kemični proces. Pri vsakem naše dejanju, misli, izrečeni besedi (praktično vsem kar naredimo) se v možganih oblikuje posebna kemikalija (nevrotransmitor), ki to informacijo prenese ustreznim nevronom. Za hiter in kakovosten prenos nevrotransmitorjev med nevroni prek t.i. sinaps je ključen tonus membrane. Tu nastopi voda, saj je zadostna hidracija pogoj za vzdrževanje tonusa. Lahko rečemo, da je za oblikovanje miselnih procesov (preko ustvarjanja primernih nevrotransmitorjev) ključna pravilna prehrana, za njihov pravilen in učinkovit potek pa voda. Kakovostna voda v zadostnih količinah.

Kako se to pokaže v praksi? Raziskave kažejo, da smo že izgubili cca. 2 % vode v našem telesu ko enkrat začutimo žejo, kognitivna učinkovitost pa se je zmanjšala za 10 %. Dehidracija ima poleg neposrednih tudi posredne učinke – dehidriran človek postane apatičen, nerazpoložen in nemotiviran. Samo pomislite kako učinkoviti ste na vroč poleten dan. To stanje seveda še dodatno zmanjša učinkovitost miselnih procesov.

Podobno so ugotovili tudi v raziskavi Inštituta za psihiatrijo v Londonu in MRC znanstveno enoto s Cambridgea[2]. Možgani morajo za reševanje nalog v stanju dehidriranosti vložiti precej več ‘napora’ kot v stanju primerne hidriranosti. Slike magnetne resonance so pokazale, da se dejavnost poveča prav v delih, ki so odgovorni za reševanje problemov in učenje. Kar posledično vodi v začaran krog, saj se možgani še bolj ogrevajo, vode, ki bi jih hladila, ni dovolj, itd. Postanemo utrujeni, zaspani, nejevoljni, težko se koncentriramo, začne nas boleti glava… Skratka pogoji za učinkovite miselne procese se naglo poslabšajo.

Voda je torej ključna za kakovostne in učinkovite miselne procese. Zato pomembna za kakovostno učenje naših otrok tako v šoli kot doma. Tudi slovenska svetovalka in psihologinja Sabina Šilc je pitje zadostne količine vode poleg gibanja in ustrezne prehrane uvrstila med osnovne fizične pogoje za kakovostno učenje[3]. Otrok naj bi spil vsaj 1,2 – 1,5 litra vode dnevno in to v enakomernih intervalih preko celega dneva. Potrebno jih spodbujati in vzgajati v tem duhu – seveda razni sokovi in sladkane pijače niso pravi nadomestek. Visoka vsebnost sladkorja in umetnih  dodatkov vsekakor ni koristna, zato naj otrok pije čim več vode. Potrebno pa je tudi ustvariti prave pogoje. 

Pitje vode mora biti zaželena dejavnost, učitelji jo morajo spodbujati tudi med poukom in učenjem. Pogost argument, da so različne steklenice moteč dejavnik, ni upravičen. Navsezadnje smo že zgoraj ugotovili, da dehidriranost povzroča težave s koncentracijo, torej prav odsotnost možnosti pitja pripomore k motnjam v miselnih in s tem učnih procesih.

Možgani

Flaška ponuja priročno in učinkovito rešitev tega problema. ”Flaška je super, saj pijem več vode odkar jo imam,” je najpogostejši odgovor lastnikov Flašk na vprašanje kakšna je njihova izkušnja. Že preprosto dejstvo, da steklenica z vodo stoji pred njimi namreč zagotavlja, da pijejo več. In ker imajo v njej vodo, ne pa umetne sokove ali sladkane pijače, otroci pijejo bolje. Toda ali je to vse? Še zdaleč ne. Pomemben dejavnik pri Flaški so pisani vzorci na nogavički, ki delujejo kot psihološki sprožilec. V primerjavi s prozorno steklenico, kozarcem ali plastenko so precej bolj opazni in učinkoviti. Otrok bo tako večkrat segel po njej in naredil požirek ali dva. 

Od številnih lastnikov Flaške dobivamo povratne informacije, da njihovi otroci radi pijejo vodo iz Flaške in jih v to ni treba prepričevati. Odločili smo se sistematično preučiti te trditve. Na Eko šoli OŠ Zadobrova smo otroke iz 2.b razreda opremili s Flaškami. Ti so jih nato uporabljali in skrbno beležili rezultate, ki so bili odlični. Otroci so v povprečju popili 2 – 3 male Flaške (0,33 l) vode na pouk, kar je skoraj en liter. Torej  so se močno približali priporočeni dnevni količini popite vode, ki so jo verjamemo brez težav dosegli v drugem delu dneva. Skratka rezultati so bili super, pa tudi otroci sami so uživali v poskusu in dejstvu, da imajo svojo Flaško. Starši pa so bili seveda zadovoljni da njihovi otroci pijejo toliko vode, brez da bi jih morali prepričevati.


2.b OŠ Zadobrova