X

Zajec Dojo

 
Bil je vroč avgustovski dan. Dišalo je po morju in v ušesih je odmeval vrišč galebov. »Na morje gremo,« je klicala Polonca in muca Jula je tiho zamijavkala. »Ni lepšega kot potovanje,« se je veselil medved Bomi in v torbo pospravil daljnogied, da bo z njim kukal skozi okno in opazoval nove kraje, ki bodo prihajali nasproti. »Brez lopatke, grabljic, vedra in kanglice ne gremo na pot,« je pomembno ugotovila muca. »Zgradili bomo grad in vanj naselili žabo Maro.« »0, to pa že ne,« se je uprla žaba. »V gradu naj stanuje medved Bomi. Jaz vas bom raje naučila igrati odbojko na mivki,« je dodala žaba Mara in v torbo vrgla veliko rumeno žogo. Vsi so se strinjali z njo, čeprav medvedu Bomiju ni bilo povsem jasno, kako bo tekal v debelem kožuhu po vročem soncu. Ko je bilo v avtu vse pripravljeno in je mamica že zaklenila vrata, očka pa je že sedel za krmilo, je Polonca zaklicala, kot bi se podirala gora: »Zajček! Kje je moj dobri beli zajec Dojo?«Živali, očka in mamica ter Polonca so se drug za drugim porazgubiii po hiši in vrtu. Iskali so izgubljenega zajčka. »Morda se je skril? Ali pa se je izgubil?« so se spraševali, ko so zaman pretaknili že vse kate. Brez zajca Polonca ne gre na morje, to so vedeli vsi, celo muca Jula, ki najraje spi in ne ve vedno, kaj se v hiši dogaja. Takrat je skozi vrata v sobo pokukal Blaž. Tisti fant, ki stanuje daleč na drugi strani ceste. Blaž se je smehljal in v rokah držal zajca Doja. »Našel sem ga na igrišču pod jasminovim grmom,« je rekel fant in izgubljenca potisnil v Polončino naročje. Vsi so si oddahnili. Avto je zaropotal in odpeljali so se. Polonca se je .še za hip ozrla in pomahala Blažu, ki je stal sredi pločnika...
Dodaj na seznam želja

ODLOMEK IZ KNJIGE:

Bil je vroč avgustovski dan. Dišalo je po morju in v ušesih je odmeval vrišč galebov.
»Na morje gremo,« je klicala Polonca in muca Jula je tiho zamijavkala.
»Ni lepšega kot potovanje,« se je veselil medved Bomi in v torbo pospravil daljnogied, da bo z njim kukal skozi okno in opazoval nove kraje, ki bodo prihajali nasproti.
»Brez lopatke, grabljic, vedra in kanglice ne gremo na pot,« je pomembno ugotovila muca. »Zgradili bomo grad in vanj naselili žabo Maro.«
»0, to pa že ne,« se je uprla žaba. »V gradu naj stanuje medved Bomi. Jaz vas bom raje naučila igrati odbojko na mivki,« je dodala žaba Mara in v torbo vrgla veliko rumeno žogo. Vsi so se strinjali z njo, čeprav medvedu Bomiju ni bilo povsem jasno, kako bo tekal v debelem kožuhu po vročem soncu.
Ko je bilo v avtu vse pripravljeno in je mamica že zaklenila vrata, očka pa je že sedel za krmilo, je Polonca zaklicala, kot bi se podirala gora: »Zajček! Kje je moj dobri beli zajec Dojo?«Živali, očka in mamica ter Polonca so se drug za drugim porazgubiii po hiši in vrtu. Iskali so izgubljenega zajčka.
»Morda se je skril? Ali pa se je izgubil?« so se spraševali, ko so zaman pretaknili že vse kate. Brez zajca Polonca ne gre na morje, to so vedeli vsi, celo muca Jula, ki najraje spi in ne ve vedno, kaj se v hiši dogaja.
Takrat je skozi vrata v sobo pokukal Blaž. Tisti fant, ki stanuje daleč na drugi strani ceste. Blaž se je smehljal in v rokah držal zajca Doja.
»Našel sem ga na igrišču pod jasminovim grmom,« je rekel fant in izgubljenca potisnil v Polončino naročje.
Vsi so si oddahnili. Avto je zaropotal in odpeljali so se. Polonca se je .še za hip ozrla in pomahala Blažu, ki je stal sredi pločnika...

Več informacij
Is Featured Ne
ISBN 961-6501-15-1
Leto izdaje 2004
Število strani 26
Dimenzije 21,5 x 31,0
Izdal Grlica
Avtor Tatjana Kokalj
Napišite vaše lastno mnenje
Pregledujete:Zajec Dojo
Vaša ocena
Back to Top
Sorodni izdelki

Zajec Dojo

Cena 15,23 €