O Komunističnem manifestu je bilo rečeno, da je »nedvomno najpomembnejše besedilo, kar jih je bilo napisanih v 19. stoletju«. Le malo mislecev je tako odločilno vplivalo na tok sodobne zgodovine kot avtor Manifesta.

Celo Marxovi najbolj neusmiljeni kritiki ne morejo zanikati, da je spremenil naše razumevanje človeške zgodovine.
Marx je bil prvi, ki je identificiral družbeni pojav, imenovan kapitalizem, in pokazal, kako je nastal, po katerih zakonitostih deluje in kako bi ga bilo mogoče odpraviti. Da je kapitalistični sistem v težavah, vemo po tem, da začnejo ljudje govoriti o kapitalizmu.

To pomeni, da se sistem nič več ne zdi samoumeven kot zrak, ki ga dihamo, in da nanj lahko zremo kot na precej nov zgodovinski pojav, kar tudi je. Sedanja kriza nam je omogočila znova poseči po besedi »kapitalizem«, ki smo jo predtem običajno skrivali pod kakim sramežljivim evfemizmom, kakršni so »moderna doba«, »industrializacija« ali »Zahod«. A na pohodu je nenavadno prepričanje, da danes lahko brez strahu pokopljemo Marxa in njegove ideje – na predvečer ene najbolj uničujočih kriz kapitalizma v zgodovinskem spominu. Marksizem, ki je dolgo veljal za teoretično najbogatejšo in politično neprizanesljivo kritiko tega sistema, zdaj pokroviteljsko potiskamo v daljno preteklost.

Terry Eagleton vzame v precep deset uveljavljenih kritik Marxa in poskuša eno za drugo ovreči. Hkrati poskuša jasno in razumljivo predstaviti Marxove ideje tistim, ki ne poznajo njegovega dela. Rezultat je udarna, kontroverzna knjiga, ki dokazuje, da je bil Marx morda najbolj napačno razumljen mislec v zgodovini, in ki ne bo manjkala na knjižni polici vseh, ki se zavedajo, da nas bo, če ne bomo ukrepali, kapitalizem vse pokončal.