V vrečki ni artiklov.

Založba Mladika

Založba Mladika izdaja knjižni program in istoimensko revijo. Svojo prvo knjigo je založba Mladika, ki je dotlej urejala in tiskala mesečnik Mladika, izdala leta 1961, ko je zagledala luč pesniška zbirka tržaške pesnice in pisateljice Brune Marija Pertot z naslovom Moja pomlad. Mladikine publikacije so bile v prvih letih po tisti izdaji redke, saj je bilo finančnih sredstev malo. Predanost slovenski besedi in slovenstvu pa je bila v srcih tedanjih prostovoljcev, saj je šlo v glavnem za prostovoljno delo, opravljeno v prostem času, glavna gonilna sila, da so knjige lahko nastale.

Založba Mladika

Veliko se je v vseh teh desetletjih spremenilo, začetno navdušenje pa se ni spremenilo. Pri založbi Mladika je od tiste prve izdaje leta 1961 izšlo je nad 350 naslov, z založbo je sodelovalo nad 150 avtorjev in krog bralcev Mladikinih knjig se stalno širi. Knjige založbe Mladika so napisane v slovenščini, a nas nagovarjajo tudi v slovenskem tržaškem  narečju, v italijanščini in angleščini: pesmi in proza, leposlovje in publicistika, slovarji, priročniki, monografije, zgodovinske študije, katalogi …

 

V začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja, ko se je slovenski trg odprl celotnemu zamejstvu, so izdaje založbe Mladika težile predvsem k temu, da ovrednotijo primorsko področje in ga predstavijo v vseslovenskem prostoru. Pomembna v tem oziru je knjiga Bruna Volpi Lisjaka o slovenskem pomorskem ribištvu na slovenski obali od Trsta do Devina. Omeniti gre tudi knjigo ruskega znanstvenika Nikolaja Mikhailova o jezikovnih spomenikih zgodnje slovenščine. Založba Mladika ima zaslugo, da je izdala knjige številnih primorskih književnikov – Borisa Pahorja, Alojza Rebule, Brune Marije Pertot, Irene Žerjal, Prešernovega nagrajenca Miroslava Košute, Vinka Belčiča, Eveline Umek, Marka Sosiča, Marija Čuka – in poskrbela je za prvence nekaterih avtorjev – Borisa Pangerca, Jasne Jurečič, Davida Bandlja, Vilme Purič.

 

Druga smernica, ki se uveljavlja v zadnjem desetletju, so knjige v italijanščini. Ta izbira je nastala iz potrebe, da se italijansko govorečim someščanom spregovori o slovenski zgodovinski prisotnosti v Trstu s pomočjo prevodov in publikacij na zgodovinsko temo. Velik podvig je bila obsežna antologija slovenskih avtorjev v italijanskem jeziku L’altra anima di Trieste (Druga duša Trsta), ki jo je uredila prof. Marija Pirjevec in prevod nekaterih kratkih zgodb ter romana Senčni ples pisatelja Alojza Rebula v italijanščino.

 

Založba Mladika je za svoje knjižne izdelke prejela več priznanj: romana Marka Sosiča Balerina, Balerina in Alojza Rebule Cesta s cipreso in zvezdo sta bila v ožjem izboru za kresnikovo nagrado, v Rimu je prejela mednarodno nagrado »Anfora« za knjigo z novelama Cirila Kosmača, ki sta izšli v italijanskem prevodu Marie Bidovec, z naslovom Sulle orme di un vagabondo. Knjižni prvenec Jasne Jurečič Prerokuj mi še enkrat se je uvrstil v ožji izbor za nagrado Knjižnega sejma za najboljši literarni prvenec.

 

Glavni urednik založbe Marij Maver je leta 2011 prejel Schwenterjevo nagrado za življenjsko delo v založništvu, ki jo vsako leto podeljujejo na osrednjem slovenskem knjižnem sejmu v Ljubljani.

 

Ob svoji petdesetletnici je založba Mladika ustanovla pesniško zbirko Črnike, v katero uvršča najbolj imenitna dela domačih pesnikov.

Založba Mladika je izdala knjige avtorjev, ki jih pri spletni knjgarni Cangura.com priporočamo: Boris Pahor, Slavko Pregl, Tatjana Kokalj, Vinko Möderndorfer, Barbara Gregorič Gorenc.

 

Naraščajoče Padajoče
po strani

Naraščajoče Padajoče
po strani