Zaupne besede so pisma bralca, za nameček še poklicnega, ki si – naslov ni naključen- dajo opravka z opolzkimi zadregami časa in drznimi znanilci sprememb. Javne izpovedi načitanega državljana ne morejo biti brez dobre literature, domače ali tuje, a predvsem ne morejo biti brez morja, humorja in pozicije človeka, ki bi mu že zaradi poklica morala biti tuja pajdašenja, klanovstvo in uniformnost mišljenja. Večji del zbranih besedil je bil prvotno objavljen v letih 2006-2009, predvsem kot kolumne v rubriki Mrtvi kot dnevnika Večer, a tudi kot uvodniki v revije, prispevki na simpozijih, odzivi v časopisih, nekaj besedil pa je novih. Angažirana, vsebinsko napokana zbirka nas opominja, da so spremembe cilkične kot naravne nesreče in da se zgodovina ponavlja: vsakič ko spet pride, je hujša.