Prešernovo pesništvo je na Slovenskem odprlo nove dimenzije mišljenja in duha, razprte tudi čez meje klasike in romantike 19. stoletja, k pogledom naše moderne dobe.

To ne velja samo za njegovo intimno liriko, temveč tudi za politično tematiko, ki jo je najbolj izrazito predstavil prav v Zdravljici. Pesem je nastala leta 1844, vendar zaradi cenzurnih težav v Poezijah ni izšla, tako da je prodrla v javnost šele po marčni revoluciji, z objavo v ljubljanskem časniku Novice dne 18.aprila 1848.

Razumljivo je, da so Slovenci ob osamosvojitvi leta 1991 za svojo državno himno izbrali prav Zdravljico. Zelo jasno izpoveduje temeljno idejo narodne demokracije: idejo enakopravnega in prijateljskega sožitja vseh narodov sveta in idejo politične kulture, ki pri urejanju sveta izključuje nasilje in vojno.

Knjižica, ki je pred nami, kaže pot Prešernove Zdravljice v širni svet. Prinaša izvirno slovensko besedili in zatem prevode v šestindvajsetih jezikih. Kar pomeni, da se je Zdravljica opazno dotaknila ali celo prijela tudi mnogih drugih evropskih in neevropskih kultur.

Knjižica je napisana v slovenskem in angleškem jeziku.