Filmska zgodovina je vpeta v slovensko zgodovino, s povzemanjem njenih glavnih epizod pa bralca nevsiljivo, z vrsto pomembnih in iskrivih podrobnosti u?i razumevati filmsko sedanjost. Pri?ujo?a knjiga Zgodovina slovenskega filma avtorja Zdenka Vrdlovca je celosten prikaz razvoja filma, tako kot se za kinematografsko industrijo dejansko spodobi. Pred bralca argumentirano in slikovito prikaže vse faze razumevanja zgodovinskega razvoja filma, ki je pripeljal do njegove sedanjosti. To pomeni, da zaobjame za?etke, vezane na prikazovanje - na tisto spektakelsko funkcijo filma, zaradi katere edino zares še vedno hodimo v kino - za?etke slovenske produkcije, prve slovenske filmske zvezde, in predvsem idejne, ?e ne že kar prve politi?no-ideološko obarvane odzive na za?etek sedme umetnosti ali filmske industrije pri nas. Pomemben presežek knjige je namre? prav vpetost razvoja filma v trenutno politi?no situacijo. Vendar pa ta Zgodovina slovenskega filma ni obi?ajen nabor podatkov, kakršne nazadnje lahko najdemo v razli?nih bazah podatkov, na spletnih straneh in v publikacijah institucij: je svoboden, svobodomiseln, na trenutke radikalen presek posameznih obdobij slovenskega filma, ki odraža tudi in predvsem avtorjevo razumevanje sedanjosti. Brez zgodovinske, idejne polarizacije ob za?etkih filma morda ne bi imeli toliko sedanjih zadreg z razumevanjem filmske industrije, ki je sicer preprosta, ko gre za tuj film, in zelo zapletena, ko gre za doma? film. Brez razli?nih sistemov podpore filmu, ki se je spreminjala glede na vsakokratno politi?no ozadje, se morda ne bi zavedli, da se v življenju s strukturo oblasti spreminja vse, življenje v najmanjših podrobnostih in z njimi film, še zlasti naš, tako zelo obremenjen s pri?akovanji tistih za kamero in tistih pred platnom. Nekaterih filmov tako v tej Zgodovini ne boste našli, kar ne pomeni, da niso dobri, da niso vaši, toda avtorjev izbor je svoboden premislek gledalca. Tako kot si vsakdo izmed sam izbere film, sam vpla?a vstopnico ali si naloži film, tako si avtorji jemljejo legitimno pravico, da za svojo izbiro stojijo in jo zagovarjajo. Predvsem pa se, da se odlo?ijo in si izberejo svoj film. O?i kritika so samo njegove. Sedanjost slovenskega filma kot dedinja te preteklosti pa je že druga zgodba.
Pridobite 100 zlatnikov za pisanje kvalitetnih komentarjev (opomba: komentarje bo potrjevalo naše uredništvo). 
