John Maxwell Coetzee, južnoafriški dobitnik Nobelove nagrade leta 2003 in dvakratni Bookerjev nagrajenec (za Življenja in čase Michaela K. leta 1983 in Sramoto leta 1999), je svetovnemu, pa tudi slovenskemu bralstvu znan predvsem po svojih romanih. Pričujoča knjižica pa nam predstavlja še njegovo drugo, esejistično plat. Eseja Filozofi in živali ter Pesniki in živali, sprva del Coetzeejevih predavanj na ameriški univerzi Princeton v letih 1997-1998, sta skupaj z okvirnim besedilom prvič izšla leta 1999 v knjigi Življenja živali, nato pa, nekoliko spremenjena, še leta 2003 v romanu Elizabeth Costello. Iz povedanega je bržkone že razvidno, da pri Življenjih živali ne gre za tradicionalno monološko esejistiko, v kateri bi avtor z že povsem domišljenega stališča bralca prepričeval v to ali ono. Nasprotno, Življenja živali beremo v prvi vrsti kot fikcijo, ki uokvirja dialog oziroma poskus dialoga med nasprotujočimi si stališči. Glavno, kar želi Coetzee v pričujočem delu predstaviti, namreč ni njegov lastni nazor (Coetzee je strog vegetarijanec), posredovan prek Elizabeth Costello, temveč konflikt med njim in zanj apatičnim svetom.
Pridobite 100 zlatnikov za pisanje kvalitetnih komentarjev (opomba: komentarje bo potrjevalo naše uredništvo). 
