V vrečki ni artiklov.
Zrela hruška pade sama: Oris starih sort hrušk z recepti za vsakdanjo rabo

Podobno kot so mnogi kraji na Slovenskem dobili ime po jablanah ali jabolkih, se po hruškah imenujejo Hruševica, Hruševo, Hrušica itn. Avtorja navajata, da so jih poznali že Rimljani, njihovo gojenje pa je najbolj spodbujala Marija Terezija.

Nekoč so jih več uživali kuhane in pečene, v nevinorodnih območjih pa so jih predelovali v sadno vino; med hruškami so najbolj cenjene moštnice ali moštarice, ponekod so uporabljali tudi trpko divjo hruško drobnico. Podatki kažejo, da je s krčenjem nasadov starih sort hrušk in jablan, ki so v preteklosti sooblikovale slovensko krajino, pravzaprav ogrožen tudi del naše kulturne dediščine.

Jedro knjige so ilustrirani opisi 25 starih sort hrušk, od anžulemke in avranške prek društvenke in tepke do viljamovke in zimske postrvke, na splošno in posebej na Slovenskem. V nadaljevanju sledijo poglavji o zdravilni vrednosti hrušk in njihovi predelavi ter izbor 20 receptov.

IZ VSEBINE:

1. PRIDELAVA HRUŠKE V SLOVENIJI NEKOČ IN DANES 

Zgodovina pridelave hruške pri nas je v neposredni povezavi z začetkom kultiviranja posameznih sadnih vrst. Pred prihodom Rimljanov je bilo na današnjem ozemlju Slovenije veliko divjih sadnih dreves, predvsem jabolk in hrušk. O tem nam še danes pričajo poimenovanja za nekatere kraje pri nas kot so Jablane, Hrušovje itd.

2. KLASIFIKACIJA STARIH SORT HRUŠK

3. PRIMERJAVA VSEBNOSTI PLODA HRUŠKE IN JABOLKA 

Hranilna vrednost kot tudi energetska vrednost sta pri hruški v primerjavi z jabolkom večji

4. OPISI STARIH SORT HRUŠK S SLIKAMI IN FOTOGRAFIJAMI

S sliko in z besedo je predstavljenih 25 starih sort hrušk. Pri opisih sort je velikost plodov za posamezno sorto podana z njihovo maso ter opisno z naslednjimi kategorijami: zelo majhen, majhen, srednje velik, velik in zelo velik. Medsebojna povezanost pripadajoče kategorije in mase ploda je podana v preglednici 3. Čas zorenja posamezne sorte je podan opisno in v dnevih glede na čas zorenja sorte viljamovka, ki velja za standardno primerjalno sorto. Ta v osrednji Sloveniji v dolgoletnem povprečju zori med 20. in 25. avgustom.

Sorte hrušk, ki so predstavljene v nadaljevanju, so se z nekaterimi izjemami v naših krajih začele uveljavljati šele od sredine 19. stoletja. Njihovo širjenje je omogočal razvoj prvih drevesnic na naših tleh. Večina od teh sort je pri nas dobro uveljavljenih še danes, kar kaže na vsestransko kakovost takratnih sort. Izvor za večino od teh sort je Francija. 

5. HRUŠKA V DOMAČEM SADNEM VRTU

Poleg jablane je hruška prav gotovo najbolj pogosto zastopana sadna vrsta naših sadnih vrtov. Prostorska omejitev nas običajno sili v to, da na vrtu posadimo le tiste sadike, ki so cepljene na manj bujnih podlagah. V primeru hruške so to o predvsem različne kutine. Zlasti pa moramo biti pozorni na bolezni hrušk.

6. SORTE HRUŠK V SLOVENIJI SKOZI ČAS

Sortiment hrušk se je pri nas zelo popestril v prvi polovici 19. stoletja, z ustanavljanjem prvih drevesnic pri nas. Naši drevesničarji so si izmenjevali cepiče z drevesničarji drugod po Evropi ter s tem prišli do novih sort. Na eni od sadjarskih razstav, ki je potekala leta 1847 v Ljubljani je bilo med drugim sadjem razstavljenih tudi 130 sort hrušk.

7. ZDRAVILNA VREDNOST HRUŠK

Plodovi hruške imajo tako kot večina sadja največjo zdravilno vrednost v presnem uživanju, vendar je koristno tudi uživanje termično obdelanih hrušk (npr. kuhane in pečene hruške). Iz ljudske in sodobne medicine so poznani koristni učinki uživanja plodov hruške ob različnih zdravstvenih težavah.

8. HRUŠKA V PREDELAVI 

Poleg presnega uživanja je hruška zelo primeren sadež za predelavo. Bodisi gre pri tem za sušenje hrušk, predelavo hrušk v hruškov sok, vino ali hruškovo žganje ali pa za predelavo hrušk v marmelado. V nadaljevanju je podanih nekaj osnovnih značilnosti posameznih predelav hruške.

9. RECEPTI

Uporaba hruške je v kulinariki dokaj široka in pogosta. Najbolj se hruška uporablja kot sestavni del različnih sladic, najdemo pa jo tudi kot sestavni del različnih prilog in samostojnih jedi. Pri nekaterih receptih so sestavine podane količinsko, medtem ko smo pri drugih količino zavestno izpustili, saj njih sestavine lahko mešamo v poljubnih razmerjih. V receptih so pogosto uporabljene tudi mere za količino kot so skodelica, žlica, žlička, čajna žlička, šilce in ščepec. Gre za priljubljene kuharske količinske enote, tako da bi jim pretvarjanje v grame vzelo čar in avtentičnost.


978-961-6372-80-0 https://www.cangura.com/media/catalog/product/cache/1/small_image/b0c758deab8348667aa0ba244803f14b/h/r/hruske.jpg 978-961-6372-80-0
16.9 EUR 2020-09-28 Zaloga: Na zalogi

Zrela hruška pade sama: Oris starih sort hrušk z recepti za vsakdanjo rabo

Zrela hruška pade sama: Oris starih sort hrušk z recepti za vsakdanjo rabo Več avtorjev

Zgodovina pridelave hrušk pri nas je povezana z začetkom kultiviranja posameznih sadnih vrst, sortiment te sadne vrste pa se je zelo popestril v prvi polovici 19. stoletja z ustanavljanjem prvih drevesnic na Slovenskem. Ljubitelji tega medenega sadeža lahko opise starih sort hrušk z recepti za vsakdanjo rabo poiščejo v pravkar izdani knjigi avtorjev Boštjana in Mojce Godec Zrela hruška pade sama.
Cena: 16,90 €

Podrobnosti artikla Zrela hruška pade sama: Oris starih sort hrušk z recepti za vsakdanjo rabo

ISBN 978-961-6372-80-0
Leto izdaje 2013
Število strani 120
Dimenzije 23,0 x 25,0
Vezava Mehka vezava
Izdal Orbis
Avtor Več avtorjev

O avtorju Zrela hruška pade sama: Oris starih sort hrušk z recepti za vsakdanjo rabo

Napišite svoj komentar

Povprečna ocena
5
(0)
4
(0)
3
(0)
2
(0)
1
(0)
Vaša ocena
Cangura zlatnik Pridobite 100 zlatnikov za pisanje kvalitetnih komentarjev (opomba: komentarje bo potrjevalo naše uredništvo).