Približno tretjino življenja prespimo.

To je več časa, kot ga porabimo za vzgajanje otrok, druženje s prijatelji ali kariero. Spanje prinaša mnogo več kot le počitek, saj nas ob ustreznih pogojih poživi in napolni z dovolj energije za nov dan.

Nespečnost uvrščamo med najpogostejše motnje spanja, saj se kronično pojavlja pri približno desetini prebivalstva.

Ta izčrpavajoča motnja ne škoduje samo zdravju posameznika, ampak ima tudi bolj daljnosežne negativne vplive na gospodarstvo in družbo.

Morda vas bo presenetil podatek, kako malo tako bolniki kot zdravstveno osebje vedo o spanju, še zlasti zato, ker je nespečnost le eden od vidikov slabega spanja. Če želimo izvedeti, kako izboljšati svoj spanec, moramo najprejpod drobnogled vzeti skrivnostno in neverjetno zanimivo stanje, ki ga je človeštvo poimenovalo spanje.

Prav vsi vemo, kako pomembno se je dobro naspati, ker vsakdo od nas kdaj slabo spi. Spanje potrebujemo enako kot dihanje. Vendar moramo dihati ves čas, spancu pa se lahko za krajši čas odrečemo, saj vemo, da si bo telo od pomanjkanja že kako opomoglo.

Vzemimo samo za primer vzgojo otrok, ki sodi med največje spalne eksperimente narave. Če se starši ne bi naučili, kako se spopasti z motnjami spanja, ki jim jih povzročajo dojenčki in majhni otroci, bi se človeštvo kot vrsta za svoj obstoj obrisalo pod nosom!

Ko se rodimo, ne znamo hoditi, ampak je hoja kasneje priučena veščina, za katero potrebujemo že nekoliko bolj razvite možgane. Podobno velja tudi za spanje. Možgani novorojenčkov so še nezreli in osnovne potrebe majhnih otrok (hrana, udobje in spanje) sledijo gensko programiranemu načrtu.

Tako se dojenčki šele pri treh mesecih starosti, ko določeni deli možganov že dozorijo, naučijo spati ob točno določenih urah, v naslednjih dveh letih, pa se navzamejo vzorca spanja, ki je bolj v skladu z njihovo kulturo in – na veliko veselje svojih staršev – tudi bolj priročen za starše.

Spanje je torej deloma priučeno vedenje.

Med odraščanjem nam prej ali slej na pot stopi stres zaradi napetosti v službi ali pretresa ob dogodku, ki nam postavi življenje na glavo, kot je smrt bližnjega. Če imamo srečo, v takšnih primerih le krajši čas slabše spimo, če pa imamo smolo, lahko stres za seboj potegne dolgotrajne motnje spanja.

Če se je to pripetilo tudi vam, naj vam to ne vzame poguma, saj se lahko ponovno naučite dobro spati, tako kot ste se že kot dojenček naučili spati v skladu z določenim vzorcem.

Knjiga Skrivnosti dobrega spanca je poglobljen in praktičen vodnik, v katerem boste izvedeli vse potrebno, da se boste lahko res dobro naspali.

Za vsako žensko z velikimi sanjami,
ki želi živeti izpopolnjeno, pristno
življenje brez stresa, izčrpanosti, občutka
manjvrednosti in brez uničenih živcev. To
je moje ljubezensko pismo zate.

V svoji drugi knjigi nam ženskam Romi brez nakladanja postreže z načrtom, kako ugotoviti, na kaj se osredotočati in na kaj ne. Razloži,

Vas zanima, kako lahko dobite še več enkratnih stvari, ki jih ponuja življenje?

Kako bi bilo, če bi lahko delali manj, zaslužili pa vsaj 1x več?

Če bi lahko svoje težave reševali na najpreprostejši način?

Poznate Paretovo načelo 80 / 20.   - Manj dela, Manj skrbi, Več uspeha, Več

Srečala sem tebe, našla sem sebe, je izjemna knjiga, izjemne ženske, ki odkrito spregovori o svoji življenjski poti, vseh padcih in vzponih, vseh spodrsljajih in naukih, ki jih skozi svojo pot spozna in doživi.

Knjiga je polna praktičnih razlag, polna pozitive in odličnih pogledov na življenje, pomen, minljivost, naravo, svet in človeka kot

Vstajanje brez budilke, dnevi brez opravil in urnika, gledanje televizije, neskončna igra, obiski, morje, v posteljo brez ure ... Vse to so počitnice.

Ko pa je potrebno nazaj v šolo, se vrne vstajanje z budilko, rutina, urniki, učenje, obveznosti ...

Pomeni to za vašega otroka veselje ali stres?

"Življenje, ki ga živite, je zunanji izraz vašega notranjega potovanja."~ Will Craig, Will Craig, Living the Hero’s Journey

Se vaš um utaplja v globini neštetih misli? Je vaša lastna vrednost nagnjena k ničvrednosti?

Če čutite kaj od tega, je čas, da se sprostite. Sprostite se, saj te bitke ne bijete sami. Veliko je takšnih kot ste vi, prav tako sem jaz, na istem čolnu, ki tone. 

Dovolite mi, da predstavim sprehod po svojem notranjem

Od nekdaj je znan po tem, da izboljšuje spomin in koncentracijo. Da dobro vpliva na možgane potrjujejo študije, ki kažejo na pozitivne učinke pri preprečevanju pešanja možganskih funkcij. Njihovo izboljšanje so zaznali tudi pri ljudeh z demenco, izboljšuje tudi stanje pri depresiji.

Rožmarin tudi vzpodbuja delovanje jeter in izboljšuje prebavo. Zaradi antimikrobnega

V nasprotju s splošnim prepričanjem je bolje dihati manj, ne več. To je bistvo zdravja.

Mnogi ljudje, ki poučujejo in vadijo jogo ter telovadijo, se lahko s prekomernim dihanjem poškodujejo.

Najboljše dihanje za večino ljudi je naravno dihanje, ki je večinoma nevidno, neslišno dihanje, razen če intenzivno telovadite. A tudi če pridno telovadite, manj ko dihate, bolj ste pripravljeni in zdravi.

»Umetnost branja je umetnost misliti z nekaj pomoči.«  Emile Fauguet

Knjiga je učiteljica življenja in življenje je pogostokrat podobno knjigi. Z branjem nedvomno zorimo, vendar ta sadež nikdar ne dozori. Kot vse velike, hvalevredne stvari tudi branje bogati, vendar resnično umetnost branja in umevanja prebranega pridobimo šele z leti in dolgo kilometrino. Vse velike stvari namreč dosežemo