Potem pa je rekla babica, «Včasih pozabljamo, da imamo na tisoče neodkritih samotnih otokov tik pred nosom. Se res le otroci znajo spremeniti v robinzone, ko na pustolovskih poteh odkrivajo nove svetove?«
(odlomek iz najnovejše knjige BOROVNIČJA PRINCESKA)
Zgodba o Borovničji princeski nas poskuša spomniti, da naši otroci v svojem odraščanju ne potrebujejo igrač niti računalnikov, da bi bili srečni in zadovoljni.
Šnitka in njeni prijatelji se družijo ob nabiranju borovnic, da pa jim čas hitreje mineva, ustvarjajo domišljijska bitja, s katerimi domala neslišni prestopajo iz realnega v pravljični svet. Zadošča jim že kanček domišljije, druženje in neposreden stik z naravo, da njihove misli in želje dobijo krila. Borovničja princeska bi lahko bila tudi Jabolčna, Limonina ali Oblačna. Katerakoli. A zato, da se princeske rodijo, morajo imeti otroci svobodo, ki je ne ovirajo nepotrebni produkti potrošniškega sveta, s katerimi v pretiranem izobilju zatiramo njihovo ustvarjalnost in domišljijo.