V vrečki ni artiklov.

Intervju s prvo uradno slovensko zeliščarko Terezijo Nikolčič

       

Terezija Nikolčič je bila rojena leta 1935 v majhni vasici z imenom Blatna Brezovica. Že od otroštva je spoznala zdravilne rastline, z družino so jih tudi gojili. Kasneje se je vpisala v Društvo zeliščarjev Ljubljana in postala prva uradna zeliščarica v Sloveniji. S pomočjo družine je pripravila prvo razstavo zdravilnih rastlin v Sloveniji, ki so ji sledile še mnoge druge.

Občasno se pojavlja na radiu in televiziji, predava po šolah in knjižnicah. Z družino je ustanovila podjetje Hedera d.o.o., ki skrbi za pridelavo in predelavo zdravilnih in aromatičnih rastlin. Že 29 let jo lahko najdete na osrednji tržnici v Ljubljani, kjer svoja zelišča prodaja in svetuje o njihovi uporabi.

 

 

Zakaj ste se odločili napisati knjigo Čaji dobre misli in kaj vse bodo bralci v njej odkrili?

V meni je že dalj časa tlela misel na knjigo. Ob dolgoletni prodaji na ljubljanski tržnici so k meni prihajali razni kupci z nemogočimi recepti, v katerih je bilo tudi po dvajset zelišč za eno samo čajno mešanico, pa tudi kakšno rahlo strupeno je bilo med njimi. Jaz menim, da je v eni mešanici dovolj tri do pet zelišč - ena naj bo vodilna, dve stranski, ki sta prvi v podporo, in ena za barvo in prijeten okus čaja. To in drugo znanje sem želela naprej predati v svoji knjigi.

V knjigi boste v uvodu našli nekaj o meni in moji zeliščarski poti, nato pa podrobne opise več kot 100 zelišč (kje rastejo, kakšne so njihove učinkovite, kako jih lahko uporabimo notranje, zunanje, v kulinariki, kmetijstvu in pri živalih). Vsakemu zelišču je priložena čudovita barvna slika. Pripravila sem posebno poglavje o čajnih mešanicah, s katerimi boste premagali marsikatero bolezen in težavo. Na koncu boste odkrili hrambo domačih receptov za zdravljenje ljudi in živali in opise, kako smo sebe in tudi živali zdravili včasih.

 

Kaj vas je navdušilo, da ste postali zeliščarka?

Navdušila me je sama mati narava. Že v otroški dobi sem se srečala z zelišči, z njimi nas je zdravila tudi naša mama. Rada grem v naravo, saj si tako spočijem dušo in telo.

 

Kako ste začeli svojo zeliščarsko pot?

Začela sem s tremi ali štirimi sadikami, ki sem jih opazovala, pustila za razplod in tako širila svoje znanje o pridelavi zdravilnih rastlin. Leta 1984 sem se včlanila v Društvo zeliščarjev Slovenije in še istega leta opravila prvi tečaj o zeliščih, ki so mu sledili še številni drugi.

 

S čim se ukvarjate danes? Kje vas ljudje lahko najdejo?

Še vedno se ukvarjam z zelišči, in sicer najpogosteje dajem nasvete za njihovo uporabo. Poleti me boste še vedno našli na ljubljanski tržnici, pri vhodu v Ribarnico.

 

Po kakšne nasvete in s kakšnimi težavami ljudje najpogosteje prihajajo k vam?

Ljudje me najpogosteje sprašujejo za nasvete pri težavah s prebavili, ledvicami in mehurjem. V zimskem času najpogosteje postavljajo vprašanja o prehladnih obolenjih, spomladi pa za čiščenje telesa, čemur jaz pravim notranje umivanje telesa.

 

Katero je vaše najljubše zelišče in zakaj?

Moje najljubše zelišče je dobra misel, ki ima mnogo učinkovin. Njeno delovanje je blago, zato se lahko uporablja v vsaki zeliščni mešanici. Vendar nobenemu zelišču ne želim delati krivice – vsako po svoje je lepo in v sebi nosi skrivnost različnih koristnih učinkovin.

 

Katera zelišča ne bi smela manjkati v nobenem gospodinjstvu?

Zelišča predvsem ne bi smela manjkati v gospodinjstvih z majhnimi otroki, in sicer krvenka za ustavljanje driske, materina dušica, ki zelo pomaga pri prehladnih obolenjih, rman ali kamilica za želodčne težave, šentjanževo olje za masažo vnetih dojenčkovih zadnjic, tinktura razredčene arnike za hitrejše celjenje udarcev in poškodb in zlata rozga za odvajanje vode. Brusnični listi naj bodo vedno pri roki za vnetja sečil, dobro je imeti tudi močvirni oslad, ki čisti kri.

 

Katero napako pri nabiranju zelišč ljudje najpogosteje storijo?

Ljudje pri nabiranju rastlin delajo ogromne napake. Navadno zelišč, ki jih nabirajo, ne poznajo dobro, in največkrat ne vedo, za kaj se uporabljajo. Nabrana zelišča dajejo v polivinilaste vrečke, namesto da bi jih lepo položili v košaro. Rastlin ne smemo trgati, temveč jih moramo z nožem ali škarjami lepo odrezati. In vedno je vedno treba nekaj zelišč pustiti za razplod rastline v naslednjih letih.

 

Kakšen nasvet bi dali ljudem, ki se želijo ljubiteljsko ali poklicno ukvarjati z zelišči?

Najprej je treba rastline dobro poznati po imenu in po možnosti poznati tudi njihova botanična imena, da jih po pomoti ne zamenjamo s katero drugo. Eno zelišče lahko ima tudi več narečnih imen, ki jih je prav tako dobro poznati; na primer rmanu pravijo tudi purečnik. Predvsem je treba vedeti, kaj rastlina vsebuje, kako deluje in za kaj se uporablja.