ODLOČITE SE, DA SE BOSTE ČUTILI VARNE

V tem poglavju bomo raziskali dejavnike, ki nas pri ljubezni omejujejo in ovirajo.


LJUDJE SMO PRISTNA LJUBEZEN

Ta knjiga temelji na ideji, da smo vsi ljudje ustvarjeni iz pristne ljubezni. Ljubezen je tisto oziroma to, kar smo v resnici. Kadar se torej odločimo, da bomo ljubili, to pomeni, da se odločimo, da bomo poskušali bolj v celoti izražati tisto, kar smo v resnici. Odločimo se, da bomo sami sebe in druge ljudi sprejeli in spoštovali. Odločimo se, da bomo sebi in drugim dopustili, da smo to, kar smo v resnici, ne da bi se pri tem obsojali ali si postavljali zahteve.

Ne gre torej za to, da moramo počakati na ustrezne zunanje okoliščine – da se zgodi pravi trenutek, prava kombinacija dogodkov ali da nam pot prekriža prava oseba – preden bomo zmožni ljubiti bolj polno. Ni nam treba čakati na Pepelko ali princa na belem konju, da zamajata tla pod našimi nogami. Ni nam treba čakati, da ljubezen poišče nas. Predajanje ljubezni je stvar odločitve in ta odločitev je v naših rokah.

Če trdimo, da želimo v svoje življenje vnesti več ljubezni – kaj pa nam potem preprečuje, da bi sprejeli takšno odločitev? Knjiga Tečaj čudežev pravi:

»Ne trudite se najti ljubezni, temveč iščite in se trudite, da bi v svoji notranjosti našli vse ovire, ki ste jih zgradili prav zato, da bi se ljubezni ubranili. Ne iščite tistega, kar je ustrezno, temveč se osredotočite na tisto, kar ni.«

Tudi midva se strinjava s to ugotovitvijo in sva na njeni osnovi zgradila splošni koncept te knjige. V nadaljevanju bova poskušala podrobneje raziskati dejavnike, ki nas ovirajo pri odločitvi, da bi bolj polno predajali in prejemali ljubezen.


ZAKAJ NISMO BOLJ ODPRTI ZA LJUBEZEN

  • Ljudje navajamo različne razloge, zakaj nismo bolj odprti za ljubezen. V spodnjem seznamu boste našli nekaj najpogostejših. Ste katerega od njih kdaj uporabili tudi sami? 
  • Zelo sem odprta za ljubezen, vendar prava oseba še ni prišla v moje življenje.
  • Srečen sem tak, kakršen sem. Moje življenje je polno in zadovoljivo prav takšno, kakršno je.
  • Trenutno sem zelo zaposlena in za take stvari nimam niti časa niti energije.
  • Ne vem, kaj je ljubezen, kako naj jo torej predajam?
  • Nisem oseba, ki jo je lahko ljubiti.
  • Nisem dovolj dobra, ljubezni si ne zaslužim.
  • Z menoj je nekaj narobe.
  • Nihče me ne bi mogel ljubiti, če bi vedel, kakšen sem v resnici.
  • Ne znam ljubiti.
  • Ljubiti nisem zmožna.
  • Ne želim si vseh teh sitnosti, neprijetnosti in težav.
  • Moški/ženske želijo samo eno stvar.
  • Strah me je, da bo druga oseba manipulirala z menoj, me izkoristila ali z menoj grdo ravnala.
  • Poskusil sem in nikoli več ne bom dovolil, da mi nekdo pride tako blizu.
  • Ljubezen boli.
  • Mogoče se bom potem moral odpovedati svoji svobodi.
  • Ne maram se vezati na tak način.
  • Na tako odgovornost nisem pripravljena.
  • Strah me je, da me bodo preplavila čustva in da bom izgubil občutek samega sebe.
  • Strah me je, da bom potem preostanek življenja ujet v past.
  • Raje sem nesrečna sama, kot da sem nesrečna z nekom drugim.
  • Drugim ljudem ne morem zaupati.
  • Da bi se lahko počutil varnega, moram imeti vse vajeti v svojih rokah.
  • Ljudi se bojim.
  • Moja ljubezen je preveč dragocena, da bi jo razdajala kar nekomu ali kar vsem ljudem.
  • Zdi se, kot da mi v tem življenju to preprosto ni usojeno. 

Vse te trditve, pa naj delujejo še tako iskrene in resnične, nam dejansko pomagajo, da se izogibamo sprejemanju odločitve, da bi v svoje življenje vnesli več ljubezni. Take trditve so izgovori, ki jih iščemo, da bi zagovarjali sebe in druge ljudi, in tako postanejo ovire, ki smo jih zgradili sami.


VPLIVI IZ OTROŠTVA

Kot otroci se po navadi zgledujemo po svojih starših. Posnemamo način, kako sedijo, stojijo, hodijo in govorijo. Prevzemamo njihove navade, vedenjske vzorce, njihova prepričanja ter stvari, ki jih imajo radi, in tiste, ki jih ne marajo. Zato je smiselno, da odgovor na vprašanje, kakšni smo v odraslih letih, poskušamo najti v zgodnjem obdobju, ki smo ga preživeli doma, in v ljudeh, po katerih smo se zgledovali.

Ovire in zapreke v ljubezni pogosto izražamo v obliki osebnih dvomov, prepričanj in strahov, ki so povezani z vplivi iz otroštva. Ponotranjili smo sporočila, ki smo jih prejemali tako neposredno (ko nam je na primer eden od staršev rekel: »Nikomur ne smeš zaupati!«), kot tudi posredno, s tem ko smo opazovali njihov način vedenja (prepričanje ali dejanja enega od staršev, iz katerih smo prejeli sporočilo »življenje je neprestan boj«).

Takšna sporočila pogosto spremljajo svarila, ki nam jih drugi izrečejo neposredno ali pa nam jih zgolj namignejo, in zaradi izrazov, ki so običajni v takih svarilih, sva jih poimenovala trditve o tem, kar se »mora«, na primer: »Vedno bi moral storiti to ali nikoli ne smeš storiti onega.«

Če o takih sporočilih in o trditvah o tem, kar se »mora«, ki smo jih prevzeli kot otroci, pozneje v življenju kot zrele in kritične odrasle osebe ne razmislimo ponovno, jih bomo imeli za samoumevne in vplivale bodo na naša stališča, naša prepričanja ter na naše vedenjske vzorce, ki bodo ostali nespremenjeni, preprosto zato, ker smo se jih navadili, ne pa zato, ker smo se za njih kdaj zavestno odločili. Zato se nama zdi koristno, da si v spomin prikličemo podobe različnih ljudi in organizacij, ki so v našem otroštvu močno vplivale na nas, kot so na primer naša mati, oče, bratje, sestre ali drugi ožji sorodniki, učitelji, verski voditelji in celo ljudje ali dogodki iz množičnih medijev, kot so radio, televizija, kino, video, knjige ali časopisi.

Vprašamo se lahko: »Kakšno sporočilo oziroma trditev o tem, kar se »mora«, sem v zvezi z ljubeznijo kot otrok dobil od tega vira?« Kako takšno sporočilo ali trditev vplivata na moja občutja zdaj, kot na odraslo osebo?

Odločimo se lahko, s katerimi od teh sporočil in trditev o tem, kar se »mora«, se kot odrasla oseba strinjamo, in se zavestno in svobodno odločimo, da jih bomo še naprej uresničevali, ter s katerimi se ne strinjamo in se zavestno in svobodno odločimo, da jih bomo opustili. Dejstvo, da smo sposobni razlikovati med tistimi prepričanji in vedenjskimi vzorci, ki so posledica vplivov iz našega otroštva, in tistimi, ki so posledica naših svobodnih in zavestnih odločitev, ki smo jih sprejeli kot odrasla oseba, nas opolnomoči in osvobaja.


OVIRE, SENCE IN STRAHOVI

Prvi korak na poti k odstranjevanju ovir, ki ga moramo storiti, je, da ugotovimo, katere so te ovire, tako da jih bomo lahko prepoznali, ko nam bodo prekrižale pot. Če ovir, ki so v naši notranjosti, ne prepoznamo, ne moremo storiti ničesar, da bi jih odstranili, in še naprej nas bodo omejevale, včasih pa celo ohromile.

Drugi korak od nas zahteva, da te ovire sprejmemo kot del sebe, ter da niti njih niti sebe ne obsojamo, ker so del nas. (V nasprotnem primeru bomo poleg drugih stvari dodatno trpeli še zaradi občutka krivde.) Ovire oziroma svoje obrambne mehanizme moramo spoštovati, saj nam pomagajo, da se v življenju soočamo z različnimi stvarmi in da preživimo. Ko pa bomo pripravljeni, se lahko odločimo, da jih bomo eno po eno postopoma odpravili.

Nekateri ljudje svoje notranje ovire in zapreke imenujejo svoja »senca« oziroma svoja »temna stran«, zaradi česar imamo občutek, da so skrivnostne, celo zlovešče in da jih je težko ali skoraj nemogoče obvladati. Avtorja te knjige pa sva se odločila za bolj pozitiven pristop, ki ga je vpeljal italijanski psihiater Roberto Assagioli, dr. med., utemeljitelj psihosinteze, ki v svoji knjigi The Act of Will [Dejanje volje op. prev.] trdi:

»Mnogo ljudi se boji ljubezni, bojijo se odpreti drugim ljudem, skupini ali nekemu idealu. Če bomo iskreno in odkrito raziskovali ter analizirali sami sebe ali tako analizo izvajali skupaj z drugimi ljudmi, pa lahko svoj odpor in strahove prepoznamo, jih razkrijemo in se jih posledično tudi znebimo.«

Assagioli trdi, da je eden od načinov, kako se lahko soočimo s »senco«, da jo z roko v roki preprosto pospremimo na svetlo, v svetlo območje zavedanja, kjer je tudi moč sprejemanja odločitev. Šele takrat, ko se začnemo zavedati svojih ovir, ko jih prepoznamo in jih sprejmemo kot del sebe, se lahko odločimo, da bomo, če bomo to želeli, v zvezi z njimi tudi ukrepali.

Eden od ciljev, ki jih želiva doseči s to knjigo, je torej, da vam pokaževa, da je zaželeno ter tudi izvedljivo, da »iskreno in odkrito raziskujete ter analizirate sami sebe«.

Temu poglavju sva dala naslov Odločite se, da se boste čutili varne, in sicer zato, ker sva ugotovila, da osnovni razlog, zaradi katerega se večina ljudi ne odloči, da bodo ljubili bolj svobodno in polno, tiči v tem, da v zvezi z drugimi ljudmi, medsebojnimi odnosi, ljubeznijo in celo v odnosu do življenja samega čutimo nekakšno negotovost in se ne čutimo dovolj varne. Strah nas je, kaj bi se lahko zgodilo, če bi se odprli in če bi bili bolj pripravljeni sprejeti ljubezen.


KAJ JE STRAH?

Strah se začne uresničevati kot misel, kot slutnja, da se bo zgodilo nekaj, česar ne želimo. Tej misli hitro sledi ena ali več čustvenih reakcij – zaskrbljenost, groza, panika, prestrašenost – ki jo spremljajo nelagodje, ranljivost in vznemirjenje.

Spodnji seznam vsebuje pogoste oblike strahu, ki jih občutijo mnogi ljudje. Katere od naštetih bi vas po vašem mnenju lahko ovirale pri odločitvi, da boste ljubili? 

·                    Strah, da bo nekdo grdo ravnal z vami.
·                    Strah, da vas bo nekdo prizadel.
·                    Strah, da vas bo nekdo izkoristil.
·                    Strah pred vezanjem.
·                    Strah, da se boste ujeli v past.
·                    Strah pred neuspehom.
·                    Strah pred intimnostjo.
·                    Strah, da boste izgubili nadzor.
·                    Strah, da boste izgubili občutek samega sebe.
·                    Strah, da bo nekdo manipuliral z vami.
·                    Strah pred nemočjo.
·                    Strah pred zavrnitvijo.
·                    Strah pred odgovornostjo.
·                    Strah pred neznanim.


S takšnimi strahovi se spoprijema večina ljudi in le redki nimajo nikakršnih strahov. Zato je pomembno, da svoje strahove in načine, kako vplivajo na nas, prepoznamo, jih sprejmemo kot del nas samih in da nazadnje tudi zmanjšamo oziroma odpravimo omejujoč vpliv, ki ga imajo na nas. Vzemite si nekaj trenutkov in razmislite o svojih odzivih na spodaj zapisana vprašanja o strahu. 

  • Kako boječi ste?
  • V kakšni meri vaši strahovi vplivajo na vas? Kako močni so? V kakšni meri vas omejujejo?
  • Kdaj in na kakšne načine vaši strahovi v medsebojnih odnosih sprejemajo odločitve namesto vas? Kdaj in kako jim dopustite, da vam preprečijo, da bi nekaj izražali ali storili?
  • Kaj je najslabša stran strahov, ki jih imate? Kaj pa najboljša?
  • Kako se običajno spoprimete z neprijetnimi občutji, kot je strah? Na kakšne načine se poskušate z njimi spoprijeti? Kaj običajno storite?

 

VAJA: POIŠČITE SIMBOL ZA SVOJ STRAH

Zdaj bomo poiskali neki točno določen strah, ki vam onemogoča, da bi v svoje življenje vnesli več ljubezni, saj je, kot sva že zapisala, prepoznavanje strahu prvi korak na poti k njegovem obvladanju. Ta vaja od vas zahteva, da se sprostite in si pred oči prikličete določeno podobo ali neki drug simbol, ki predstavlja vaš strah, potem pa poskušate ugotoviti, kakšen pomen ima ta simbol za vas. Nekaterim se zdi, da si take podobe s pomočjo svoje domišljije preprosto izmislimo in jih zato običajno ne jemljejo resno. Midva pa meniva, da so te podobe lahko koristne in da vam lahko ponudijo dragocene informacije, seveda le takrat, ko ste jih pripravljeni raziskati. Iz istega razloga vam svetujeva, da dovolj pozornosti posvečate tudi svojim sanjam, saj lahko vsebujejo uporabne namige za vašo rast in vaš razvoj.

Morda je dobro, če vajo posnamete vnaprej, kar vam bo pomagalo, da jo izkusite v celoti in brez prekinitev. Ko vajo izvajate, ne hitite. Vzemite si čas. 

Zaprite oči … Sedite pokončno … Nekajkrat globoko vdihnite in izdihnite … Sprostite se … Vaše telo, čustva in misli naj postanejo mirni … Umirite se kot mirno, tiho jezero … Ko boste pripravljeni, se vprašajte: »KATERI JE TISTI STRAH, KI MI PREPREČUJE SPREJETI ODLOČITEV, DA BOM LJUBIL?« … Potem dopustite, da se vam utrne podoba ali neki drug simbol, ki predstavlja odgovor na to vprašanje … Vzemite si dovolj časa …

Potrpežljivo čakajte v tišini in se zavedajte, da se vam bo v mislih kmalu prikazala neka podoba … Pripravljeni bodite sprejeti vsakršno podobo, ki se vam lahko utrne, in je ne obsojajte, ne kritizirajte in ne odklonite … Preprosto bodite pripravljeni, da jo opazujete in preizkušate z namenom, da bi jo bolje spoznali …

Ko se vam bo podoba prikazala, dopustite, da postane bolj živa … Opazujte njeno velikost in obliko … Njeno gostoto in konstrukcijo … Njeno barvo in strukturo … Raziskujte jo s toliko čutili, kot se le da … Zavedati se poskušajte celotnega vtisa, ki vam jo podoba izžareva …

Potem odprite oči in z besedami ali s pomočjo skice izrazite podobo samo ali njene značilnosti … Če se vam ni utrnilo nič, v mislih še vedno ohranjajte isto vprašanje in začnite prosto in spontano pisati oziroma risati in dopustite, da se vam neko sporočilo prikaže na ta način … Kateri je tisti strah, ki vam preprečuje sprejeti odločitev, da boste ljubili?

Razmislite o splošnih značilnostih simbola in morebitnih drugih besedah, občutjih ali mislih, ki so se vam utrnile med izvajanjem vaje ali ki so vam na misel prišle zdaj. O svojih izkušnjah v zvezi s to vajo si zapišite ali narišite, kar koli želite. Vam je vaja pomagala uvideti kaj novega ali priti do novih spoznanj?

 

FUNKCIJA STRAHU

Vsi naši vedenjski vzorci imajo dve osnovni funkciji, pa naj gre za »pozitivne« ali pa za »negativne«. Po eni strani nas na nek način omejujejo. Zadržujejo nas, kratijo našo svobodo in nam onemogočajo, da bi se spreminjali in se razvijali. Na kakšen način vas omejuje strah, ki ste ga imenovali zgoraj? Po drugi strani pa nam naši vedenjski vzorci na nek način tudi služijo. 

Pomagajo nam, da dosežemo vse, kar želimo (kot je na primer občutek varnosti, svobode ali moči), in da se izognemo stvarem, ki jih ne želimo (kot so na primer zaskrbljenost, bolečina ali odgovornost). Eden od načinov, kako lahko ugotovimo, na kakšen način nam določen vedenjski vzorec služi, je, da se vprašamo, (1) kaj bi izgubili oziroma česa ne bi imeli ter (2) kaj bi morali storitiali kakšni bi morali biti, če ta vzorec ne bi bil del nas.

Na kakšne načine vam služi strah, ki ste ga imenovali zgoraj? Občutek strahu je povezan z izgubo nadzora in del tega občutka sestavlja tudi dejstvo, da stvari ne nadzorujemo v celoti oziroma da se bojimo, da bomo nadzor izgubili. Vsak strah je običajno povezan z izgubo še nečesa drugega. Strah, da bi se ujeli v past, je na primer povezan z izgubo svobode. Strah pred zavrnitvijo je povezan z izgubo samozavesti. Strah, da nas bodo preplavila čustva, pa je povezan z izgubo občutka samega sebe.

Kaj lahko izgubite v zvezi s strahom, ki ste ga imenovali zgoraj?

aš odgovor na to vprašanje odseva težavo, s katero se morate spoprijeti in jo rešiti, kajti šele potem se boste počutili dovolj varne in gotove, da boste lahko sprejeli odločitev, da boste ljubili.


STRAH IN TVEGANJA

Ko se odločimo, da bomo ljubili, se v resnici soočimo s svojimi strahovi in odločimo se, da bomo tvegali. Zadnje pomeni, da sprejmemo neko tvegano odločitev oziroma da stavimo na nekaj, kar ima negotov ali mogoče celo nevaren izid. Tveganja imajo lahko zaželene ali nezaželene, prijetne ali neprijetne izide in ne končajo se vedno »pozitivno«. Izziv, ki ga moramo sprejeti, je torej, da se ne predamo, temveč da znova in znova tvegamo, saj tudi iz tveganj, pri katerih nam želenega cilja mogoče ni uspelo doseči, pridobimo prav toliko, kot iz tistih, kjer smo ga, pa čeprav v drugačni obliki. 

Spodaj je zapisana pesem o tveganjih, njen avtor pa je neznan. 


Če se smejemo, tvegamo, da bomo videti butasti.

Če jokamo, tvegamo, da bomo videti solzavi.

Če nekomu pomagamo, tvegamo, da se bomo preveč zapletli.

Če razkrijemo svoja čustva, tvegamo, da razkrijemo svoj pravi jaz.

Če svoje iskrene ideje in svoje sanje razkrijemo množici, tvegamo, da jih bomo izgubili.

Če ljubimo, tvegamo, da nam ljubezen ne bo vrnjena.

Če živimo, tvegamo, da bomo umrli.

Če upamo, tvegamo, da bomo obupali.

Če poskusimo, tvegamo, da nam ne bo uspelo.

Ampak tvegati moramo,

saj je največje tveganje v življenju prav to, da ne tvegamo ničesar.

Ljudje, ki ničesar ne tvegajo in ničesar ne storijo, so nič.

Res, da se lahko izognejo trpljenju in žalosti,

ne morejo pa se učiti, čutiti, rasti, se spreminjati, ljubiti ali živeti.

Zaradi svojih načel, ki jih vežejo, so postali sužnji.

Zapravili so svojo svobodo,

saj je edino človek, ki tvega, svoboden.

Danski filozof Soren Kierkegaard pa je jasno in preprosto dejal:

Če tvegamo, za trenutek izgubimo tla pod nogami.

Če pa ne tvegamo, izgubimo svoje življenje.

 

Katero je po vašem mnenju največje tveganje v zvezi z ljubeznijo, ki ga lahko sprejmete? Zakaj se vam to dejanje zdi tveganje? Kaj je tisto, kar vas skrbi – kaj bi lahko izgubili? Kaj pa bi lahko pridobili? Kako bi bilo, če bi bilo v vašem življenju prisotne več ljubezni?


KAKO LAHKO TO URESNIČITE

Cilj, ki ga želi doseči mnogo ljudi, je, da bi se vse življenje počutili popolnoma varne in gotove. Tak cilj pa je utopičen, saj življenje preprosto ni tako. Celo najbolj trdni in uravnovešeni ljudje se v življenju pogosto srečajo s trenutki negotovosti. Naše najosnovnejše tveganje je torej, (1) da smo zvesti samim sebi, (2) da v življenje vnesemo kar se da veliko varnosti in gotovosti ter (3) da se sprijaznimo s tem, da smo lahko takšni, kakršni smo v resnici, četudi se ne počutimo varne. Konec koncev gre za vprašanje postavljanja prioritet v življenju ter vprašanje, čemu namenjamo svojo pozornost in energijo. 

Kot trdi knjiga Tečaj čudežev, imamo v svoji notranjosti takšne ali drugačne ovire in zapreke, te pa pogosto lažje opazimo pri drugih ljudeh kot pri sebi. Vendarle pa lahko takrat, ko se začnemo zavedati svojih lastnih ovir, prevzamemo vajeti in začnemo zmanjševati omejujoč vpliv, ki ga imajo na nas. Lahko se odločimo, da bomo začeli tvegati pogosteje.

Spodaj je zapisanih nekaj predlogov, kako lahko izboljšate svojo sposobnost tveganja:


1.  Avtogeni trening. Ko zmanjšamo fizična in psihična bremena, s katerimi se srečujemo vsak dan, smo bolj pripravljeni tvegati ter tveganju posvečati več pozornosti in energije, kar je nujno, če želimo v življenje vnesti več ljubezni. Naslednjo vajo sva priredila po knjigi90 Days to Self-Health [90 dni do samoozdravljenja, op. prev.] avtorja C. Normana Shealyja, dr. med., ki velik pomen pripisuje prvotnim raziskavam s področja avtogenih treningov, ki sta jih v 1930. opravljala nemški psihiater J. H. Schultz ter zdravnik in raziskovalec Wolfgang Luthe. 

Zaprite oči … Sedite pokončno … Nekajkrat globoko vdihnite in izdihnite … Sprostite se … Vaše telo, čustva in misli naj postanejo mirni … Umirite se kot mirno, tiho jezero … Ko boste pripravljeni, si ob vsakem vdihu recite (začutite ta občutek in mislite to misel): »MOJE ROKE IN NOGE SO …« in ob vsakem izdihu: »… TEŽKE IN TOPLE.« Začutite, da je ta trditev resnična … Prepričani bodite, da je … To trditev si ponavljajte dve minuti in dihajte počasi, z dolgimi in globokimi vdihi in izdihi … 

Potem si ob vsakem vdihu recite: »MOJ SRČNI UTRIP JE …« in ob vsakem izdihu: »… UMIRJEN IN ENAKOMEREN.« Začutite, da je ta trditev resnična … Prepričani bodite, da je … To trditev si ponavljajte dve minuti in dihajte počasi, z dolgimi in globokimi vdihi in izdihi … Potem si ob vsakem vdihu recite: »MOJE DIHANJE JE …« in ob vsakem izdihu: »… SVOBODNO IN LAHKOTNO.« Začutite, da je ta trditev resnična … Prepričani bodite, da je … To trditev si ponavljajte dve minuti in dihajte počasi, z dolgimi in globokimi vdihi in izdihi … 

Potem si ob vsakem vdihu recite: »MOJ TREBUH JE …« in ob vsakem izdihu: »… TOPEL …« Začutite, da je ta trditev resnična … Prepričani bodite, da je … To trditev si ponavljajte dve minuti in dihajte počasi, z dolgimi in globokimi vdihi in izdihi … 

Potem si ob vsakem vdihu recite: »MOJE ČELO JE …« in ob vsakem izdihu: »… HLADNO.« Začutite, da je ta trditev resnična … Prepričani bodite, da je … To trditev si ponavljajte dve minuti in dihajte počasi, z dolgimi in globokimi vdihi in izdihi … 

Potem si ob vsakem vdihu recite: »MOJE MISLI SO …« in ob vsakem izdihu: »… TIHE IN MIRNE.« Začutite, da je ta trditev resnična … Prepričani bodite, da je … To trditev si ponavljajte dve minuti in dihajte počasi, z dolgimi in globokimi vdihi in izdihi … 

Zdaj združite vseh šest trditev in jih izmenično ponavljajte še dodatnih pet minut. V prihodnje vseh šest trditev preprosto izmenično ponavljajte dvajset minut. To vajo dvakrat na dan izvajajte vsaj sedem dni zapored in pozorni bodite na to, kako vpliva na intenzivnost bremen, ki vas pestijo, na vaš vzorec spanja in na vaše splošno zdravje in počutje.

 

2.  Besedne afirmacije. Afirmacije so pozitivne trditve, ki obrodijo sadove, to so podobe oziroma dejanja, ki jasno in nazorno prikažejo situacijo, ki jo želimo doseči, kot da bi ta dejansko že obstajala. Afirmacije so učinkovite tehnike, ki jih uporabljamo, če želimo premagati vplive iz otroštva. Vsak dan večkrat izrecite naslednje trditve (in pri tem uporabite uro ali štoparico): »VEDNO SE ČUTIM DOVOLJ VARNO SPREJETI ODLOČITEV, DA BOM LJUBIL.«, »DAN ZA DNEM V SVOJE ŽIVLJENJE VNAŠAM VEDNO VEČ LJUBEZNI.« in »PRIPRAVLJEN SEM IN V TEM TRENUTKU SI ŽELIM TVEGATI V ZVEZI Z LJUBEZNIJO.« Za več o tem si preberite peto poglavje, strani 66–68.

 

3. Tveganja. Eden od načinov, kako se lahko spopademo s strahovi, je, da se z njimi neposredno spoprimemo, in sicer tako, da sprejmemo obvladljiva tveganja. Naslednja vaja vam bo pomagala prepoznati strahove, ki jih imate v zvezi s tveganji v medsebojnih odnosih, in pokazala vam bo, kako lahko svoje strahove začnete spreminjati. 

Zaprite oči … Sedite pokončno … Nekajkrat globoko vdihnite in izdihnite … Sprostite se … Vaše telo, čustva in misli naj postanejo mirni … Umirite se kot mirno, tiho jezero … 

Ko boste pripravljeni, na glas recite: »ČE BI BIL DOVOLJ POGUMEN, BI …« in poved dokončajte z besedo ali s kratkim stavkom – kar koli vam spontano pride na misel. Ne razmišljajte predolgo in zapišite odgovor, ki se vam utrne najprej. Potem vajo ponovite in počakajte, da se vam tokrat utrne nova beseda oziroma nov stavek. Zapišite tudi ta odgovor. Če vam trenutno nič ne pride na misel, vajo preprosto ponovite in prepričani bodite, da se vam bo neko sporočilo prikazalo kmalu. Vajo nekajkrat ponovite in jo izvajajte vsaj pet do deset minut. 

Preglejte svoje odzive. Označite si tiste ideje, o katerih se vam zdi vredno razmisliti, da bi jih udejanjili. Potem izberite eno od idej, ki ste jo pripravljeni uresničiti v naslednjih sedmih dneh. Zapišite jo in stavek začnite z: »JAZ BOM …«. 

  • Zakaj ta ideja za vas predstavlja tveganje? Česa se bojite? Kaj bi lahko izgubili?
  • Kakšen bi bil najboljši možni izid takega tveganja?
  • Kakšen bi bil najslabši možni izid takega tveganja?
  • Kako močno ste pripravljeni sprejeti takšen izid?
  • Se vam zdi pomembno, da tveganje, ki ste ga pripravljeni sprejeti, stoodstotno podpirate? Potrdite si: »POPOLNOMA SEM PRIPRAVLJEN SPREJETI TO TVEGANJE IN TUDI NJEGOV IZID.« Zapišite si vsa čustva in misli, ki se vam porajajo ob tej afirmaciji.
  • Potem določite prvi korak, ki ga lahko naredite na poti do uresničitve tega cilja. Točno določite kdaj, kje in kako ga nameravate uresničiti.
  • Potem tvegajte. V naslednjih sedmih dneh uresničite svoj načrt.

 

4. Vsakodnevna tveganja. Vsak dan se spontano večkrat vprašajte: »OBSTAJA TVEGANJE, KI BI GA MORAL SPREJETI PRAV V TEM TRENUTKU?«Odločitev, ali boste takšno tveganje sprejeli ali ne, je na koncu vedno vaša, vendar pa velja, da če si boste taka vprašanja zastavljali redno, vam bo to pomagalo, da se začnete zavedati kreativnih možnosti v svojem življenju in da se ne boste počutili ujete, nemočne ali nebogljene.

 

PRIPOROČENO BRANJE 

· Knjiga Čar samozavesti avtorice Susan Jeffers trdi, da je ključ do uspeha pri obvladanju naših strahov prav dejstvo, da ukrepamo. Če ste prepričani, da se lahko soočite z vsem, kar vam prekriža pot, vas bo to spodbujalo, da tvegate. V tej knjigi boste našli veliko koristnih nasvetov o tem, kako lahko krepite svojo osebno moč ter svoj občutek notranje izpopolnjenosti. 

· Ameriški psiholog in avtor Gerald Jampolsky, dr. med., v svoji knjigi Ljubezen brez strahu trdi, da čeprav je ljubezen vedno tisto, kar si v resnici želimo, se je podzavestno pogosto bojimo in smo zato lahko slepi in gluhi za njeno prisotnost. Ko pa sebi in drug drugemu pomagamo premagati svoje strahove, se začne naša osebna preobrazba. 

· David Viscott, dr. med., je v svoji knjigiRisking [Tveganja, op. prev.] zapisal: »Če želite izboljšati svoje življenje, boste morali tvegati. Načina, da bi se razvijali in da vam ne bi bilo treba tvegati, preprosto ni. Ko si zastavite cilj, ki je vreden tveganja, boste ukrepali s točno določenim namenom, vaše življenje bo naenkrat dobilo smisel in nobena nevarnost več vas ne bo mogla ustaviti.« 

Tretje poglavje se osredotoča na vero in zaupanje ter na načine, kako sta ta dva pojma povezana z odločitvijo, da bomo ljubili.