Uroš Križaj, diplomirani agronom, o uspešnici Vertikalna vzgoja zelenjave in sadja

Uroš Križaj je diplomirani inženir agronomije in hortikulture z dolgoletnimi izkušnjami na področju ekološke hortikulure.

V kolikor ga želite kontaktirati bodisi za kakšen nasvet, za pripravo ponudbe, ali za pomoč pri uvajanju v ekološko vrnarjenje, vam je na voljo na spodnjih kontaktih:


EKOLOŠKA HORTIKULTURA, UROŠ KRIŽAJ S.P.

Mobitel: 041 667 093 

E-mail: ekoloska.hortikultura@gmail.com 

 

Recenzija knjige 'Vertikalna vzgoja zelenjave in sadja: Domiselni načini vrtnarjenja – kako ustvariti svoj vrt na balkonu ali terasi'

Od nekdaj so starodavne civilizacije vzgajale sadje, zelenjavo, začimbe in druge kulturne rastline. Glede na prostor in čas so uporabljali pokrajinsko značilne tehnike in različne metode kultiviranja tal rastlin. Katere izmed njih so še danes v uporabi? Katere trajnice, enoletnice in sadne vrste so primerne za vertikalno vzgojo? 

Rhonda Massingham Hart, avtorica knjig s področja biološkega vrtnarjenja je izvrstna opazovalka naravno - kultuviranega prostora. V knjigi vertikalna vzgoja zelenjave in sadja v treh sklopih opiše različne načine (metode) vzgoje rastlin, predstavi enoletne vzpenjavke in primerne trajnice ter znane sadne vrste. Podnaslov domiselni načini vrtnarjenja nakaže namen vrtnarjenja. Budno spremljanje in opazovanje prostora ter potrebe rastlin po primerni legi, osvetljenosti, vlagi in zračnosti tal ter človeški pristop do narave, usmerijo bralca k delovanju in načrtovanju zelenih osebnih kotičkov.  

Današnji človek dojema prostor vse bolj dvodimenzionalno. Pri načrtovanju zunanjega prostora pogosto spregleda dimenzije višine, časa in odnosa. Knjiga opozori na lastnosti in načine vertikalne vzgoje v tridimenzionalnem  prostoru. Namenjena je vsem, ki bi radi z gostim zelenjem, barvitostjo cvetov in raznovrstnostjo plodov oživeli zunanji bivalni prostor. Balkoni in terase s sadilnimi posodami, koriti in visečimi košarami, nameščenimi ob steni postanejo človeku prijazen in gostoljuben prostor, ki pritegne naravni ekosistem v kultivirano urbano okolje. 


 

Lastnost večine rastlin je, da rastejo proti svetlobi in spremljajo sonce. Značilne popenjavke se s pomočjo vitic oklenejo gostujočih rastlin in si utirajo pot k svetlobi. Med značilne kultivirane enoletnice spadajo stročnice kot sta grah in fižol ter bučnice kot so buče, kumare, melone. Posebnosti sta sladki krompir (ovijalka) in paradižnik (za rast potrebuje oporo).

Med znane trajne popenjavke uvrščamo trto, kivi, okrasni slak in glicinijo. Posebnost so viseče in plezajoče jagode, ki se razmnožujejo z živicami. Metodo vertikalne rasti uporabljamo pri vzgoji maline in robide, ki sicer naravno rasteta kot grm oz. nepravi »polgrm«. 


Izziv umetnosti (različni osebni načini) gojenja dreves in potreba po lažjem obiranju plodov sta omogočili gojitveno obliko – špalir. Najbolj značilne sadne vrste severne Amerike in Evrope so jablane in hruške, poleg njih pa so znani koščičarji češnje, slive, breskve ter ponekod, kjer so podnebne in pokrajinske razmere ugodne tudi marelice in oljke. 

Vertikalna vzgoja rastlin v urbanem okolju je odziv na način življenja, kjer vedno bolj primanjkuje uporabnih zelenih površin. Čas, ki ga namenjamo bivanju in delovanju je vse bolj zgoščen in dnevni ritmi se vse bolj spreminjajo. Človek skuša ujeti naravno rdečo nit življenja in povezovati naravno zunaj sebe z naravo v sebi. 

Kot živa tla, ki podpirajo življenje rastlin v tleh, tako pestrost mikroorganizmov v črevesni flori podpira prebavo v človeku. Brez njih tako v tleh kot v ljudeh ne bi bilo predelave organskih in mineralnih snovi (hrane) in s tem esencialnih aminokislin, maščobnih kislin, sladkorjev in klorofila. Seveda brez prane, či-ja, etra, življenjske sile in energije, ki omogoča življenje ljudi na Žemlji, ne gre.

 

Zato knjigo o vertikalni vzgoji zelenjave in sadja doživljam predvsem kot opozorilo k budnemu spremljanju, opazovanju in sprejemanju dogajanj v širšem naravnem okolju. Vzeti si čas zase nam omogoča da razpoznamo naravo v nas in doživimo naravo okoli nas. Takšna predanost nudi način, da postanemo varuhi našega osebnega prostora, časa in odnosov med živimi organizmi, kar je temelj ekologije in življenja v naravi.


  

Back to Top