V svojem prvencu nam postreže z izrazito ljubezensko poezijo, v kateri se prepletajo dotiki, oddaljenosti in odmiki. Zdi se, da so porojeni in ustvarjeni iz osamljenosti v ednini bivanja, ki sproža nenehna iskanja bližine. Kljub predajanju tesnobi lo?itve in utehi ob ponovnem snidenju, pesnica zna preživeti v samoti, v kateri subtilno in detajlno, skoraj filmsko zaznava naravo, vzdušja mest, dihanje pohištva, neznatno premikanje stvari. Takrat odkriva nove smisle bivanja in ustvarjanja. Ko skozi vrata dvojine (vsaki? druga?e) vstopa ljubimec in se s svojim neznanim svetom bliža njenemu svetu, sta oba lahko predana le v zdajšnjem trenutku. Njuna bližina je odeta v predmete, ki si jih poda(r)jata. Ljubezen v Zmenkih pa ni nujno vez med dvema ljubimcema, lahko je odtis na šipi, risba v pesku, cimet in ingver, nahaja se v guganju, v ?ajni usedlini, na slikah v galeriji, v starih zgradbah.